Interdisciplinarni kurikulum je vrsta učne metode ali načrta predmeta, ki vključuje prispevke več disciplinskih predmetov na eno temo. Cilj večine interdisciplinarnih kurikulumskih programov je študentom omogočiti ne le razumevanje osrednje teme, temveč poglobljeno razumevanje odnosov in širšega konteksta teme. Medtem ko zagovorniki interdisciplinarnega kurikula poudarjajo vrednote kontekstualizacije informacij kot sredstva za izboljšanje razumevanja, kritiki menijo, da lahko ta metoda vodi v nepoznavanje pomembnejših tem in ustvarjanje pretirane zasedenosti kot sredstva za izpolnjevanje interdisciplinarne enote.
Tipična interdisciplinarna kurikulumska enota lahko povezuje več različnih razredov v srednješolskem ali fakultetnem okolju. Na primer, enota o renesansi bi lahko vključevala branje Shakespeara pri pouku angleščine, preučevanje dinastije Tudor in reformacije v svetovni zgodovini ter učenje o Koperniku in odmiku od geocentrizma pri pouku naravoslovja. S poučevanjem predmeta v vseh treh razredih lahko učitelji študente v celoti potopijo v temo in ustvarijo priložnosti, da študenti raziščejo povezave in odnose med različnimi vidiki. Pogosto bodo učitelji sodelovali pri ustvarjanju testov in terminskih projektov, ki pomagajo združevati elemente iz vsake discipline, kar študentom omogoča, da pokažejo svoje razumevanje širše teme.
Medtem ko se interdisciplinarni kurikulum pogosto uporablja za ustvarjanje širšega pristopa k predmetu, se lahko uporablja tudi za zožitev področja preverjanja. Nekatere univerze lahko ponujajo interdisciplinarne tečaje, ki združujejo širok predmet iz ene discipline s bolj specifičnim stališčem druge. Na primer, gledališki oddelek bi lahko ponudil interdisciplinarni tečaj z oddelkom za afroameriške študije, ki se osredotoča na zgodovino in izvedbo predstav Afroameričanov. Ti tečaji so običajno na voljo študentom na katerem koli oddelku in omogočajo edinstveno interakcijo na skupno temo med študenti z različnimi načini pristopa k temi. V idealnem primeru lahko takšni tečaji služijo za razširitev razumevanja študentov iz obeh disciplin, hkrati pa zagotovijo globlje razumevanje temeljne premise.
Kritiki interdisciplinarnega kurikuluma običajno navajajo več pomislekov pri tej metodi poučevanja. Za srednješolce lahko čas, porabljen za interdisciplinarni pristop, odvzame standardizirano pripravo izpitov, kar je velika skrb za študente, ki nameravajo obiskovati kolidž. Kritiki prav tako izražajo pomisleke, da vsi razredi, vključeni v interdisciplinarno enoto, ne bodo imeli enake količine informacij za posredovanje, kar bo povzročilo preobremenitev z informacijami v vsebinsko težkih razredih, vendar pa izguba časa, ki ima za posledico nesmiselno zasedeno delo pri predmetih z manjšo vsebino. Zagovorniki interdisciplinarnega kurikuluma menijo, da je to drugo vprašanje obvladljivo s pravilnim načrtovanjem in prizadevanjem v imenu fakultete, vključno z ukrepi, kot so pilotni programi in sistem pregleda, preden je program v celoti integriran.