Intenzivni zaimek se v stavku uporablja za sklicevanje na drug samostalnik, imenovan antecedent, da bi mu dodali poudarek. To je lahko subjekt stavka ali objekt in je običajno predstavljen takoj s predhodnikom v stavku. Preprost primer intenzivnega zaimka je v stavku, kot je: »Sama sem napisal to pesem«, v katerem se zaimek »sam« nanaša na subjekt »jaz« in ga poudarja. Ti zaimki delujejo na podoben način kot povratni zaimki, le da služijo za poudarjanje nečesa in niso obvezni v stavku.
Tako kot katera koli druga vrsta zaimka se intenzivni zaimek uporablja za sklicevanje na samostalnik v stavku. Ti zaimki so sestavljeni tako, da uporabimo osebni zaimek in mu dodamo pripono »-self« ali »-self«, na primer »sam« ali »sam«. Pripona “-self” se uporablja za intenzivni zaimek v ednini, medtem ko se “-selves” uporablja za množinske zaimke.
Ko je v stavku uporabljen intenzivni zaimek, je skoraj vedno predstavljen neposredno pred ali za predhodnikom, na katerega se nanaša. Običajno je predstavljen po njem, na primer “Pisatelj se je sam podpisal pod to knjigo” ali “Ti gasilci so sami obnovili ta dom.” Zaimka »sam« in »sam« se uporabljata takoj za samostalniškima stavkoma »pisatelj« in »tisti gasilci«, na katera se nanašata. Čeprav je redko, se lahko pred predhodnikom uporabi tudi intenzivni zaimek, na primer v stavku: »Jaz uživam v dobri knjigi«.
V angleščini obstaja omejeno število intenzivnih zaimkov, ki jih sestavljajo »myself«, »yourself«, »himself«, »herself« in »self« za edninske oblike. Množinske oblike so »sebe«, »sebe« in »sebe« in vsi ti zaimki, ne glede na obliko ednine ali množine, se uporabljajo na enak način. Nekateri ljudje lahko rečejo »sebe« ali »sebe«, vendar so to neformalne besede in niso pravilne oblike intenzivnega zaimka v angleščini.
Način uporabe intenzivnega zaimka je precej podoben povratnemu zaimku, vendar delujeta precej drugače. Medtem ko se intenzivni zaimki takoj nanašajo na svoj predhodnik, da poudarijo točko, se povratni zaimki uporabljajo za označevanje, da se neko dejanje izvaja na ali za predmet stavka. Primer povratnega zaimka je beseda »sam« v »Vrgel sem žogo sebi«. Namesto da bi se skliceval nazaj na predhodnik, da bi poudaril njegovo identiteto, se zaimek uporablja za označevanje, da je dejanje izvedel isti subjekt in na isti subjekt. Povratni zaimki uporabljajo enake oblike kot intenzivni, zato so včasih lahko zmedeni za učence angleškega jezika.