Integrativna manualna terapija (IMT) je oblika karoserije, ki se uporablja za diagnosticiranje in zdravljenje disfunkcije različnih telesnih sistemov in obnavljanje celotnega zdravja. Kot pove že ime, gre za model integrativne terapije, ki temelji na konceptu, da so ti sistemi medsebojno odvisni in povezani. To terapijo, ki jo je razvila zdravnica in fizioterapevtka Sharon Weiselfish-Giammatteo, uporablja neinvazivne, praktične tehnike za doseganje in vzdrževanje optimalnega dobrega počutja celotne osebe. Poleg tega, tako kot mnoge druge somatske modalnosti, predlaga, da je telo programirano za samozdravljenje.
Tehnike IMT so usmerjene predvsem na sklepe, vezivno tkivo, refleksne točke in cirkadiane ritme, ki so edinstveni za vsak sistem posameznika. V ta namen ta terapija vključuje principe akupunkture, refleksologije in osteopatskih tehnik. Seveda pa pooseblja tudi različne napredne masažne tehnike.
Cilj izvajalca integrativne manualne terapije je identificirati in izolirati področja disfunkcije v telesu in njegovih različnih sistemih. To je proces, ki se običajno začne z začetnim razgovorom s posameznikom, pa tudi s pregledom njegove ali njene zdravstvene zgodovine. V tem času se bo terapevt naučil, kako klient gleda na svoje zdravstveno stanje na podlagi oznak, ki se uporabljajo za opredelitev prejšnjih stanj ali skrbi. Vendar pa se bo zdravnik nato premaknil proti diagnostični fazi zdravljenja, da bi razkril pravi izvor bolezni ali neugodja.
Čeprav IMT vsekakor upošteva funkcionalno in strukturno teorijo, nikakor ni omejen na eno od obeh. Pravzaprav integrativna diagnoza poskuša odkriti, kako različni telesni sistemi kanalizirajo in komunicirajo drug z drugim. Za dostop do teh informacij izvajalec uporabi vrsto nežnih tapkanj z rokami, znanih kot palpacije. S tem lahko terapevt »posluša« signale okvare ali omejitve z zaznavanjem motenj cirkadianega ritma, povezanega z vsakim sistemom. To poslušanje sega od površin mišic, sklepov in kosti do imunskega sistema, cirkulacijskega sistema, limfnega sistema itd.
Na podlagi rezultatov diagnostike bo zdravnik nato priporočil zdravljenje celotnega telesa za odpravo morebitnega neravnovesja. Zdravljenje pogosto vključuje spremembe prehrane in življenjskega sloga ter morda razstrupljanje okoljskih toksinov. Ključ do zdravljenja pa je usmerjenost celega telesa. Na primer, integrativna ročna terapija na splošno ne obravnava neposredno bolečine v vratu ali hrbtu. Namesto tega je zdravljenje osredotočeno na ponovno vzpostavitev ravnovesja v sekundarnih sistemih, ki lahko prenašajo stres na ta področja, da se manifestirajo kot bolečina.