Inštitut za sodobno umetnost je umetniško središče s sedežem v Londonu, ki se ukvarja z inovativnim in eksperimentalnim delom. Inštitut, ustanovljen leta 1947, se je večkrat preselil, preden je leta 1968 našel stalni dom v središču Londona. Morda je glavni cilj Inštituta za sodobno umetnost spodbujanje zahtevne, netradicionalne umetnosti uveljavljenih in nastajajočih umetnikov, ki delajo v številnih različnih medijev, čeprav nekateri komentatorji trdijo, da se je duh inovativnosti, v katerem je bila ustanovljena, pozneje izgubil. Poleg galerij ima zavod še čitalnico, gledališče in bar.
V času ustanovitve leta 1947 je bil Inštitut za sodobno umetnost v bistvu le skupina eksperimentalnih umetnikov, ki so se redno sestajali v kleti osrednjega londonskega gledališča, da bi razpravljali o umetnosti. Leta 1950 je inštitut ustanovil svojo prvo stalno lokacijo in razstavni prostor v nekdanjem domu britanskega mornariškega junaka Horatia Nelsona iz 18. stoletja. Ponovno se je preselil leta 1968, tokrat na lokacijo, ki je v neposredni bližini znamenitih londonskih znamenitosti Buckinghamske palače in Trafalgarskega trga. Od leta 2011 zavod še naprej deluje na tej lokaciji.
Že od ustanovitve je bil cilj Inštituta za sodobne umetnosti zagotoviti forum umetnikom za razpravo in prikazovanje dela, ki izziva konvencionalne umetniške meje. Spodbujala je delo v številnih različnih medijih, vključno s slikarstvom, kiparstvom, filmom, performansom, modo in glasbo. V razponu več desetletij je inštitut razstavljal dela ali predstavljal predstave tako raznolikih umetnikov, kot so slikar Jackson Pollack, modna oblikovalka Vivienne Westwood, režiser Lars von Trier in punk glasbeniki The Clash. Nekateri kritiki pa trdijo, da je inštitut v začetku 21. stoletja kazal znake opuščanja svoje tradicije radikalizma in postajal vse bolj komercialen.
Na splošno je Inštitut za sodobne umetnosti odprt za javnost pet dni vsak teden. Večino razstav v galerijah si lahko obiskovalci ogledajo brezplačno. Inštitut ima tudi gledališče, ki redno predvaja številne neodvisne in tuje filme, ter bar, kjer strežejo tako pijačo kot hrano. Za študente in raziskovalce ima inštitut čitalnico, v kateri se hranijo različna besedila in gradiva, povezana z eksperimentalno umetnostjo. Tisti, ki želijo čitalnico praviloma uporabljati, se morajo pred obiskom obrniti na zavod za pridobitev dovoljenja.