Inion je najbolj opazen ali izrazit izrast okcipitalne kosti, ki je ena izmed kosti, ki sestavljajo lobanjo. Pravzaprav je ime “inion” grški izraz, ki se dejansko uporablja za okcipitalno kost. Tako se v nekaterih primerih za izboklino uporabljajo sinonimi, kot je “okcipitalna kost”, čeprav niso povsem točni.
Okcipitalna kost, ki je del veliko večjega zgornjega dela človeške lobanje, imenovane lobanja, je oblikovana kot krožnik ali trapez z ukrivljenimi konci. Nahaja se na zadnjem delu lobanje in v spodnjih predelih. Okcipitalna kost ima luskasto strukturo, imenovano okcipitalna skvama, blizu sredine zunanje okcipitalne izbokline.
Inion se nahaja na zunanji okcipitalni izboklini. Tako se izboklina včasih imenuje zunanja okcipitalna izboklina. Inion pa je najvišja točka tega posebnega področja okcipitalne kosti. Ni sinonim za samo zunanjo okcipitalno izboklino.
Na inion sta pritrjeni dve vrsti mišic: ligamentum nuchae in trapezna mišica. Znan tudi kot nuhalni ligament ali paxwax, ligamentum nuchae je ena od močnih vlaknatih vrvic vratu. Ime je dobila po srednji nuhalni črti, ki je ena od štirih zunanjih ukrivljenih črt okcipitalne kosti, ki poteka od zunanje okcipitalne izbokline. Druga vrsta mišice, ki je pritrjena na izboklino, trapezius, poteka po dolžini do srednjega dela hrbtenice. Trapeziusi so odgovorni za premikanje lopatic ali lopatic, kar omogoča premikanje glave in zagotavlja podporo rokam.
Inion je anatomsko opazen tudi po tem, da ga imenujemo anatolska izboklina, ko je inion večja kot običajno. Izrastka je dobila ime po domnevnem velikem številu pojavov med prebivalci Anatolije – najbolj zahodne regije Azije, ki jo večinoma pokriva Republika Turčija. Vendar ni nobene raziskave ali dokaza, ki bi utemeljil to trditev, niti ta različica iniona ni omejena na anatolsko regijo. Legenda pravi, da je v nacistični Nemčiji izboklina veljala za znak pripadnosti »glavni rasi« ali »arijski rasi«, konceptu prevlade belcev, ki je še posebej prevladoval v poznem 19. in začetku 20. stoletja. Poleg tega nekateri Švedi menijo, da je izboklina znak potomcev Valonov, od katerih so se nekateri preselili na Švedsko iz Belgije že v 17. stoletju.