Infrardeče slikanje je tehnika zajemanja nevidnih infrardečih slik in pretvorbe v vidne slike. Normalni človeški vid lahko vidi le vidno svetlobo, ki je majhen del elektromagnetnega spektra; elektromagnetni spekter je lestvica, ki razvršča različne oblike elektromagnetnega sevanja, kot so gama žarki, rentgenski žarki, ultravijolični žarki, vidni žarki, infrardeči žarki, mikrovalovne pečice in radijski valovi. Za gledanje v infrardeči svetlobi so potrebni infrardeči slikovni snemalniki in kamere. Ti imajo posebne senzorje, ki za delovanje ne potrebujejo vidne svetlobe.
Infrardeče sevanje proizvajajo vse toplokrvne živali in vsi predmeti s temperaturo nad absolutno ničlo; pri absolutni ničli ni atomske in molekularne aktivnosti. Ko se temperatura dvigne, se poveča atomska in molekularna aktivnost, proizvede se več toplote ali toplotnega sevanja in s tem se odda več infrardečega sevanja. Vroči predmeti oddajajo več infrardečega sevanja kot hladni predmeti.
Sevanje v infrardečem slikanju se lahko oddaja iz ciljnih predmetov ali pa je odbito sevanje. Odbito sevanje lahko za osvetlitev uporablja sončno svetlobo ali ima slikovna naprava za ta namen laserje infrardečega osvetljevalca s svetlečimi diodami (LEDS). Predmeti, ki prihajajo v območju teh nevidnih osvetljevalcev, absorbirajo ali odbijajo te infrardeče valove.
Infrardeče sevanje, ki ga oddajajo ali se odbijajo topli predmeti, zaznajo in zajamejo dolgovalovni termični infrardeči slikovni aparati. Termovizijska leča usmerja infrardeče žarke na niz infrardečih senzorjev. Na nizu senzorjev je lahko več tisoč senzorjev. Ti pretvarjajo infrardečo energijo v električne signale in ti električni signali se nato pretvorijo v sliko.
Infrardeča svetloba prodre v območja, ki jih vidna svetloba ne more, in razkrije nejasne predmete. Zaradi tega ima nešteto uporab in razvijajo se nove aplikacije za nadaljnje razširitev njegovega področja uporabe. Infrardeče slikovne naprave, ki jih je prvotno razvila vojska za proizvodnjo kamer za nočno opazovanje, daljnogledov in merkov za pištole, zdaj redno uporabljajo različne civilne agencije.
Policija, gasilci in ekipe za iskanje in reševanje uporabljajo infrardeče slikovne naprave za lovljenje zločincev v temi, za reševanje ljudi, živali in premoženja, ki jih je zajel požar, ter za reševanje izgubljenih ljudi ponoči, v temnih prostorih in ob morje. Z infrardečim slikanjem lahko tehniki odpravijo morebitne nevarnosti tako, da locirajo pregrete ali premalo segrete dele in puščajo kemikalije.
Slikarji so raziskovalcem divjih živali pomagali pri preučevanju toplokrvnih živali v njihovem življenjskem okolju ponoči, arheologom pa pri pregledovanju artefaktov in raziskovanju arheoloških najdišč. Zdravstveni tehniki uporabljajo infrardeče slikanje za izvajanje telesnih pregledov za diagnostične namene. Ladje, letala in nekateri luksuzni avtomobili uporabljajo infrardeče slikovne naprave za navigacijo, medtem ko jih vesoljski sateliti uporabljajo za preučevanje zemeljskih razmer, astronomski teleskopi pa jih uporabljajo pri astronomskih raziskavah.