Informacijski model uporabljajo inženirji programske opreme in oblikovalci spletnih mest za izgradnjo učinkovite platforme, ki je enostavna za uporabo in krmarjenje. Če inženir ali oblikovalec ne uspe zgraditi informacijskega modela ali ga ustvari slabega, bo veliko uporabnikov ugotovilo, da spletno mesto ali program nima intuitivnih funkcij, navigacija pa je lahko površna, zaradi česar bodo uporabniki razočarani. Večina teh modelov je zgrajenih v hierarhiji, pri čemer je glavna domena na vrhu in globlje domene na dnu. Inženirji morajo načrtovati, kaj uporabnik želi od programa ali spletnega mesta, da bo učinkovit.
Programski inženirji in oblikovalci spletnih mest lahko začnejo iz nič in ustvarijo program ali spletno mesto brez načrta ali modela. Ta pristop pa bolj verjetno vodi do napak, tako med razvojem kot med uporabo končnega izdelka. Običajno, če pred izdelavo izdelka ni uporabljen noben informacijski model, bo spletno mesto ali program težko uporabljati; težko se bo premikati naprej in nazaj med stranmi, uporabniki bodo razočarani, ko bodo našli informacije, in slaba bo organizacija orodij ali podatkov. Zaradi teh razlogov je priporočljiva izdelava informativnega modela pred gradnjo.
Informacijski model je zgrajen na hierarhični shemi, kompleksnost modela pa je odvisna od izdelka in od tega, koliko funkcij programer dodaja. Na vrhu modela leži glavna domena, iz katere bodo preslikane druge značilnosti in odseki. Informacijski modeli so za spletna mesta in programe zelo različni zaradi različnih vidikov, vključenih v vsakega.
Z informacijskim modelom spletnega mesta so preslikane različne strani in teme. Vrh modela bi bila domača stran, druge strani pa na nižjih ravneh. Diagram bi pokazal, kako vsaka stran deluje, modelu pa bi bile dodane tudi funkcije na vsaki strani – kot so članki in kategorije. Modelu bi bile dodane funkcije, ki bi bile prisotne na vsaki strani, kot je navigacijska vrstica ali funkcija iskanja.
Tudi model za program bi imel v modelu preslikane strani in odseke, vendar bi bilo treba dodati tudi druge vidike. Večina programov ima veliko spremenljivk in imen tabel, zato je treba te dejavnike preslikati, da se zagotovi pravilno črkovanje vsakega faktorja in da se noben dejavnik nenamerno prekriva. To bo programerju tudi pomagalo razumeti, kako vsak del programa sodeluje z drugimi.