Informacijska pismenost se nanaša na sposobnost osebe, da razume, katere informacije mora vedeti, in jih nato na učinkovit način najde. To je pogosto povezano z drugimi vrstami pismenosti ali usposobljenosti v knjižnicah in uporabi računalnika in je običajno pomemben del izvajanja raziskav. Čeprav je za ljudi pomembno, da imajo uporabno znanje o različnih temah, ta vrsta pismenosti določa, kako dobro lahko nekdo odkrije in obdela nove informacije. Informacijska pismenost se je močno razvila s širjenjem osebnih računalnikov in interneta in postaja vse pomembnejša za širši krog posameznikov.
Temelj informacijske pismenosti je v razumevanju, da obstajata v bistvu dve vrsti informacij, do katerih lahko oseba dostopa in jih uporablja. Ena vrsta informacij je tisto, kar oseba dejansko ve, znanje ali veščine, ki se jih je nekdo naučil in jih lahko kadar koli izvaja. Druga vrsta informacij je znanje, ki ga oseba nima nujno, vendar ga lahko najde in uporabi v relativno kratkem času. Ta druga vrsta znanja temelji na informacijski pismenosti te osebe in na tem, kako dobro zna najti točne in uporabne informacije.
Informacijska pismenost lahko uporablja vidike računalniške in knjižnične pismenosti ali kompetence. Medtem ko so bile knjižnice pogosto uporabljene kot glavno sredstvo za zbiranje novih informacij, je internet naredil računalniške sisteme izjemno pomembne za zbiranje informacij. To pomeni, da ima nekdo, ki je informacijsko pismen, običajno dobro računalniško znanje in pismenost, vendar nekdo, ki je tehnično podkovan z računalniki, ni nujno informacijsko pismen. Informacijska pismenost izhaja iz razumevanja, kako uporabiti računalnik, knjižnico ali drug informacijski sistem, da najdemo, kar nekdo išče, in te informacije učinkovito obdela.
Medtem ko na informacijsko pismenost močno vpliva človekova sposobnost iskanja novih informacij, se začne z njegovo sposobnostjo razumeti, katere informacije so sploh potrebne. Če nekdo izvaja raziskavo, je bistveno, da razume, katere informacije naj išče, da odpravi motnje in nepomembne podatke. Ta vidik informacijske pismenosti postaja vse pomembnejši, saj lahko internetni iskalniki najdejo na tisoče strani informacij, vendar je le majhno število teh lahko dejansko koristne informacije za potrebe nekoga. Razumevanje, kaj je potrebno, in učenje hitrega filtriranja nepomembnega ali nepovezanega sta prav tako pomembna kot sposobnost iskanja informacij.