Industrijska uporabnost je izraz iz intelektualne lastnine, ki se nanaša na eno od zahtev, ki jih mora izum izpolnjevati, da lahko pridobi patent Evropskega patentnega urada (EPO). Za izpolnitev te zahteve mora biti izum uporaben v industriji. Pomembno je omeniti, da se tukaj beseda industrija ne uporablja v ožjem pomenu, da bi se nanašala samo na proizvodnjo ali težke stroje, ampak v širšem pomenu, ki zajema kakršno koli produktivno prizadevanje. Izum naj bi tako imel tudi industrijsko uporabnost, če je uporaben na področjih, kot so trgovina, kmetijstvo ali rudarstvo.
Evropski patentni urad je veja Evropske patentne organizacije (EPOrg), mednarodne organizacije, ki je odgovorna za podeljevanje patentov in nadzor patentne zakonodaje v državah podpisnicah. Skoraj vse obstoječe države v Evropi so bodisi države članice Organizacije bodisi razširitvene države, ki niso članice, imajo pa podpisane sporazume, ki priznavajo veljavnost patentov, ki jih je izdal EPO. Podobno je uporabnosti, ki je ena od zahtev za patentiranje izuma v Združenih državah, vendar ni identična. Zato so nekateri izumi patentirani v Združenih državah, ne pa tudi v državah podpisnicah EPOrg.
Zahteva, da mora imeti patentirani izum industrijsko uporabnost, izhaja iz 57. člena Evropske patentne konvencije (EPC), pogodbe, ki je leta 1973 ustanovila EPOrg. Konvencija določa tudi področja, na katerih izumi niso upravičeni do patentov. Ti vključujejo teorije in odkritja v znanosti in matematiki, posebne načine predstavitve informacij ter pravila ali metode za izvajanje dejavnosti, kot so igre, poslovne prakse in miselni procesi. Prav tako izključuje umetniške ali estetske zasnove in programe za računalnike iz patentiranja.
Sledi kvalifikator, da te omejitve veljajo le za poskuse patentiranja izumov na teh področjih kot takih. Natančna razlaga tega dela konvencije je bila velik vir polemik, vendar pristop, ki ga EPO običajno uporablja, je, da čeprav nov razvoj na zgornjih področjih ni patentabilen, izumi, ki temeljijo na njihovi uporabi za ustvarjanje uporabnega tehničnega učinka v nov način so. To lahko vključuje računalniško programsko opremo. Na primer, matematični algoritmi ali algoritmi odločanja sami po sebi niso patentirani, vendar je računalniški program, ki jih uporablja za učinkovitejše delovanje računalnika ali drugega stroja.
To je področje, kjer se lahko standard industrijske uporabnosti znatno razlikuje od standarda uporabnosti, ki se uporablja v Združenih državah. Na primer, v Združenih državah Amerike so poslovne metode upravičene do patentov. Natančno, katere poslovne metode izpolnjujejo vse zahteve glede patentabilnosti, je predmet intenzivne polemike, in vlada Združenih držav Amerike veliko pogosteje zavrne patentne prijave za poslovne metode kot prijave za bolj konvencionalne izume.
To ima pomembne posledice za patente programske opreme. Po standardu industrijske uporabnosti, ki ga uporablja EPO, je programsko opremo mogoče patentirati le, če ima neposredno tehnično uporabo. V Združenih državah Amerike in drugih jurisdikcijah, ki uporabljajo uporabni standard, je po drugi strani poslovna in upravna programska oprema primerna tudi za patente. Patente programske opreme je težje prejeti in so zato veliko manj pogosti v državah članicah EPOrg.