Indukcijska kemoterapija je zdravljenje prve izbire raka, pri katerem bolnik najprej prejme odmerke kemoterapije. Ti odmerki so lahko visoki, s ciljem hitrega napada na raka, po indukcijski kemoterapiji pa je mogoče raziskati dodatne možnosti zdravljenja. To zdravljenje običajno nadzoruje onkolog, zdravstveni delavec, ki je specializiran za zdravljenje raka, in se izvaja v bolnišničnem okolju, čeprav je bolniku običajno dovoljeno, da gre med zdravljenjem domov.
Obstaja več okolij, v katerih je lahko indukcijska kemoterapija indicirana. Nekateri raki so izjemno občutljivi na kemoterapijo in kemoterapija je lahko edina potrebna oblika zdravljenja raka. Za te vrste raka se uporablja več krogov kemoterapije, nato pa se bolnika oceni, ali bo potrebna dodatna kemoterapija.
Pri indukcijski kemoterapiji se pogosto uporabljajo zelo visoki odmerki zdravil, da bi se izognili ponovitvi ciklov v prihodnosti z odpravo raka v prvih nekaj krogih. Upamo, da bo ta vrsta kemoterapije bolnika spravila v remisijo. V nekaterih primerih, čeprav bo indukcijska kemoterapija odpravila večino raka, bo potrebno dodatno zdravljenje. Konsolidacijsko ali vzdrževalno kemoterapijo ali zdravljenje z obsevanjem se lahko uporabi kot nadaljnje zdravljenje.
V drugih primerih se lahko uporabi indukcijska kemoterapija za nakup časa za bolnika. Hitro izvajanje kemoterapije je lahko prvi korak pri zdravljenju raka, saj pacientu omogoči več časa, da uredi zadeve in razišče možnosti zdravljenja z več onkologi skupaj s svetovalci, kot so kirurgi in radiologi.
Uporabljajo se lahko različna zdravila za kemoterapijo, odvisno od vpletenega raka, bolnik pa je lahko upravičen do zdravil, ki so v fazi poskusnega preskušanja. Bolniki, ki lahko sodelujejo v kliničnih preskušanjih kemoterapije, lahko dostopajo do najnovejših zdravil in prispevajo k raziskavam raka, vendar tvegajo, da bodo prejeli manj učinkovito zdravljenje, kot bi ga imeli, če bi šli s konvencionalnim in sprejetim režimom zdravljenja.
Pred začetkom zdravljenja raka je dobro, da se sestaneta z vsaj dvema onkologoma, da bi ugotovili, ali obstajajo bistvene razlike v njunih priporočilih za zdravljenje. Pacienti morajo pri takih sestankih prinesti s seboj dokumentacijo, ki bo zdravniku omogočila pregled medicinskih slikovnih študij, krvnih preiskav in drugih informacij, ki bi lahko bile pomembne za razvoj načrta zdravljenja.