Indijski piton – latinsko ime Python molurus molurus – je vrsta velike kače, ki izvira iz Azije. Je podvrsta burmanskega pitona. Tako kot mnogi člani družine pitonov so tudi indijski pitoni znani po svoji sposobnosti požiranja. Veljajo za vrsto na meji uradno ogrožene.
Indijskega pitona je mogoče prepoznati po njegovi obarvanosti, ki jo sestavljajo dramatične temno rjave lise na bež ozadju. Pike so obrobljene s črno. Indijski piton bo imel tudi porjavelo oznako v obliki črke V na glavi.
Piton ima zelo slab vid. Da bi lociral svoj plen, se opira na dve “toplotni jami”, ki se nahajata na glavi, ki merita razliko med temperaturo okolice in toplim telesom. Pitoni se redko premikajo, da bi prihranili energijo, a ko odkrijejo znake plena, ga bodo zalezovali tako, da bodo sledili njegovi toplotni sledi.
Glede na velikost lahko indijski piton zraste do 9 m (2.74 čevljev). Tako kot vsi pitoni se prehranjuje z majhnimi plazilci, pticami in sesalci ter jih zaduši v svojih zvitkih, preden jih pogoltne cele. Zna tudi plavati in je spreten v plezanju po drevesih.
Kljub tem strašnim lastnostim ni natančnih poročil o tem, da bi indijski piton napadel in pogoltnil človeka. Legende in govorice še vedno obstajajo. Čeprav jih lovijo zaradi njihove kože, indijske pitone ubijejo tudi zaradi strahu, ko jih vidijo preblizu človeškega bivališča.
V nekaterih državah je bil lov na pitona prepovedan zaradi strahu, da bo izumrl. Krivolov se še vedno nadaljuje, saj je lov na indijskega pitona dober za lokalna gospodarstva. Poleg prodaje svoje kože za izdelavo modnih torbic in škornjev se pitonova kri šteje za celostno zdravilo.
Indijski pitoni se od drugih vrst pitonov ločijo še na en način: po dolžini njihovih kloakalnih ostrog. To sta dva “zaostala okončina”, ki se nahajata na obeh straneh kačjega anusa. Najbolj izstopajo pri samcih in se uporabljajo za masažo in drugače užitek samice med dvorjenjem.
Pri parjenju se samec pitona drgne ob samico in z jezikom pobrska po njej. Nato jo bo držal s svojimi kloakalnimi ostrogami in vstavil enega od svojih dveh penisov. Pet do 30 minut kasneje bo parjenje končano.
Tri do štiri mesece kasneje bo samica pitona zlegla do 100 7-oz. jajca. Samica pitona, ki se zvija okoli njih zaradi toplote, bo “drhtela”, da bi dvignila svojo telesno temperaturo, da bi inkubirala jajčeca. Jajčeca bo varovala več mesecev, ko pa se izležejo, se bodo mladiči pitonov lahko skoraj takoj znašli sami.