Indeks sedanje vrednosti, znan tudi kot razmerje med stroški, je povezan z razmerjem med skupnimi stroški, povezanimi s pridobitvijo in lastništvom sredstva, in neto sedanjo vrednostjo tega sredstva. Ideja za izračun razmerja je ugotoviti, ali je naložba donosna ali če vlagatelj trenutno trpi zaradi izgube tega sredstva. Vlagatelji bodo pogosto izračunali indeks sedanje vrednosti kot sredstvo za oceno možnosti za pridobitev določenega sredstva ali celo pri odločitvi, ali bodo obdržali lastništvo sredstva, ki je že del finančnega portfelja.
Izračun indeksa sedanje vrednosti (PVI) sredstva vključuje identifikacijo sedanje vrednosti vseh pričakovanih dobičkov ali denarnih tokov iz tega sredstva, nato pa se ta znesek deli z nakupno ceno in vsemi drugimi stroški, povezanimi z lastništvom sredstva. Če je rezultat številka, ki je več kot razmerje ena, to pomeni, da je na podlagi uporabljenih podatkov sredstvo verjetno dobičkonosno in vredno zavarovanja. Če je razmerje manjše od ena, je to pokazatelj, da bo sredstvo sčasoma verjetno stalo več kot kateri koli prihodek, ki ga bo ustvaril, kar bo na koncu povzročilo izgubo. V slednji situaciji bi bilo vlagatelju dobro, da se izogne nakupu in se osredotoči na drugo naložbeno priložnost.
Pomembno je omeniti, da je vrednost indeksa sedanje vrednosti le toliko dobra, kot so podatki, uporabljeni za izračun. To pomeni, da če so podatki, uporabljeni za napovedovanje prihodnjih zaslužkov iz sredstva, na nek način napačni, posledično razmerje ne bo pravilno. Posledično lahko vlagatelj misli, da je sredstvo verjetno precej dobičkonosno, v resnici pa so obeti za skromnejši donos ali morda celo izgubo v določenem časovnem obdobju.
Poleg uporabe indeksa sedanje vrednosti za ocenjevanje potenciala dane naložbe lahko podjetja ta isti pristop uporabijo tudi za oceno možnosti določenega projekta. Tako kot pri zavarovanju premoženja je pomembno zagotoviti, da so vsi podatki, ki se upoštevajo kot del izračuna, točni in popolni. Če tega ne storite, lahko pomeni, da projekt na koncu stane več, kot je predvideno, ali pa rezultati projekta ne zagotavljajo pričakovanega toka prihodkov. V obeh primerih bi lahko projekt na koncu povzročil izgubo, namesto da bi ustvaril dobiček za podjetje.