Medtem ko se revščina pogosto meri s povprečnim dohodkom ali finančnimi sredstvi regije, je Program Združenih narodov za razvoj (UNDP) ustvaril sistem merjenja, ki temelji na tem, kaj primanjkuje na različnih območjih sveta. Ta meritev se imenuje indeks človeške revščine, imenovan tudi HPI, in zbira podatke v državah v razvoju in tistih z višjimi dohodki, tako da je podlaga za primerjavo in razumevanje potreb mogoče predstaviti številčno in grafično. Dejavniki, kot so kratka pričakovana življenjska doba, nizke stopnje pismenosti in splošne življenjske razmere, so zabeleženi v indeksu revščine ljudi.
Indeks človeške revščine z uporabo prikrajšanosti kot sredstva za beleženje ravni revščine zbira podatke iz držav v razvoju, označenih kot HPI-1, in iz vzorca držav z višjim dohodkom na prebivalca, združenih kot HPI-2. V Poročilu o človekovem razvoju Združenih narodov za leto 2009 so vrednosti iz leta 2007 vključevale uvrstitve HPI za 182 držav. Na primer, indeksni oceni za Albanijo — 4 — in Bosno in Hercegovino — 2.8 —, ki na splošno veljata za ekonomsko ogrožene evropske države, se morda zdita osupljivo nižja od lestvic za Afganistan — 59.8 — in Niger — 55.8. Če pa eni regiji morda primanjkuje najosnovnejših virov za pridelavo hrane in starost, imajo lahko druga območja obilo hrane, vendar so revna z drugimi viri ali priložnostmi. Pri pregledovanju teh neravnovesij pomaga indeks človeške revščine.
Pri sestavljanju tega indeksa se uporablja več kategorij. Ena od merjenih kategorij je preživetje ali verjetnost smrti pred 40. letom v državi v razvoju ali pred 60. letom na območju z višjimi dohodki. Druga kategorija obravnava pismenost in znanje oziroma kdo in koliko v populaciji je izključenih iz izobraževalnih možnosti in učenja branja in pisanja.
Splošna kakovost življenja oziroma življenjski standard je tretji dejavnik indeksa revščine ljudi in se za države HPI-1 in HPI-2 meri različno. Države HPI-1 se ocenjujejo glede na pomanjkanje dostopa do čiste in varne vode ter odstotek otrok s prenizko telesno težo, medtem ko se države HPI-2 merijo s številom posameznikov, ki živijo pod dohodkovno mejo revščine. To tretjo kategorijo lahko povzamemo kot pomanjkanje dostopa do virov. Četrta kategorija za države HPI-2 ali bolj razvite države je dolgotrajna brezposelnost in splošno pomanjkanje priložnosti za sodelovanje v družbi.
V okviru razvojnega programa Združenih narodov se lahko ti indeksi spremenijo, saj revščina na različne načine vpliva na skupine ljudi po vsem svetu. Poročila, ki so na voljo na spletu prek spletne strani UNDP, na splošno vključujejo ločene spremenljivke z upoštevanjem spola in starosti, ki so lahko razvrščene kot preglednice, da si lahko primerjate ogledate določene regije ali skrbi. Meritve indeksa človeške revščine so morda v teku, saj si ZN prizadevajo prepoznati revščino v vseh njenih vidikih. Poskusi kvantifikacije človeške revščine lahko prinesejo dodatne zmogljivosti za njeno obravnavo, bodisi prek ZN ali drugih mednarodnih agencij, ki uporabljajo podatke.
SmartAsset.