Imperativni stavek je stavek, ki izda ukaz. Ti stavki se običajno začnejo z glagolom in nimajo navedenega predmeta. Subjekt pa je vedno druga oseba »ti« in je zato razumljen, ne da bi bil izrecno naveden.
Vsem imperativnim stavkom so skupne tri stvari. Prvič, vsi nekomu ukazujejo, naj nekaj naredi. Drugič, vsi uporabljajo nenavedeno »vi«, imenovano tudi »ste razumeli«, kot predmet. Tretjič, vsi se začnejo z glagolom ali besedo “prosim”, ki ji sledi glagol.
Ukazi se običajno izdajo osebi ali ljudem, ki so prisotni. Na primer, človek ne bi rekel “umij si roke” nekomu, s katerim se ne pogovarjajo neposredno. Če bi nekdo želel nekomu, ki ni prisoten, povedati, naj si umije roke, lahko obvesti nekoga v bližini, »naj si umije roke«. Ukaz se nato spremeni iz “pranje” v “povej” in se še vedno izda prisotni osebi.
Imperativni stavki ne morejo imeti drugega predmeta kot “ti”. Čeprav je predmet običajno izpuščen iz imperativnega stavka, se lahko pred stavek postavi »ti« in bo še vedno smiselno. Na primer, “ti pobereš ta oblačila.” Pred glagolom ni mogoče postaviti drugega zaimka in stavek ohraniti enak pomen. Reči “on pobere ta oblačila” je slovnično napačno, saj je pravilna glagolska oblika za edninske zaimke “izbere” in ne “izbere”.
Zamenjava “on” z “oni” pa še vedno ne povzroči ukaza. Čeprav je »poberejo oblačila« slovnično pravilen stavek, njegov pomen ni več ukaz. Namesto tega ta stavek pove, kaj “oni” počnejo, in ne pove “njim”, naj to storijo.
Zavezni stavek je vedno v sedanjem času, ker so ukazi izdani v sedanjosti, ne v preteklosti ali prihodnosti. Na primer, če spremenite »pojdi« v ukazu »pojdi v trgovino« v pretekli ali prihodnji čas, naredi stavek zmeden in slovnično napačen. “Šel sem v trgovino” ali “bo šel v trgovino” pusti bralca, da želi vedeti “kdo” ali predmet stavka. Ti stavki niso več ukazi.
Čeprav so najbolj priljubljeni v govoru, imajo imperativni stavki svoje mesto tudi v pisni obliki. V leposlovju jih lahko najdemo v dialogih. Najpogosteje pa bodo bralci v navodilih naleteli na imperativni stavek. Recepti ali korak za korakom »kako« uporabljajo ukaze za izdajo navodil. V večini navodil se pravzaprav vsak korak začne z imperativnim stavkom.