Glagol je beseda, ki označuje dejanje, vendar so lahko glagoli v več oblikah, ki spremenijo svoj pomen. Zapovedni glagol je oblika glagola, ki daje navodila. Primer imperativa je “Stop!” Imperativna navodila so lahko močna kot ukaz ali vljudna kot prošnja.
Ljudje uporabljajo imperativ, da nekomu naročijo, naj naredi določeno dejanje. Zavezni glagol ni nujno, da označuje fizično dejanje, lahko pa je glagol, kot je “Misliti”. Nekateri primeri fizičnih navodil v imperativu vključujejo »Daj«, »Izklopi« in »Pojdi«. Z imperativi se ne uporablja noben subjekt, zato ni treba reči »vi«, kot je to implicirano v kontekstu.
Dejanska beseda, ki tvori imperativ, je lahko beseda, ki ima v jeziku druge namene. Beseda “Hodja”, kadar se uporablja kot navodilo, je nujni glagol. Lahko se uporablja tudi kot del sedanjika, na primer v besedni zvezi »hodim« ali kot del infinitiva »hoditi«.
Drug način sklicevanja na imperativne glagole je, da jih poimenujemo »glavni glagoli«. To je zato, ker nekdo, ko uporabi imperativno obliko glagola, nekomu drugemu reče, naj nekaj naredi. Moč imperativa je odvisna od načina, kako ga nekdo izgovori, in tudi od drugih besed v stavku. Besede, kot so »prosim« ali fraze, kot je »Če bi lahko«, če so podane v mehkem tonu, naredijo imperativ manj nadrejen in bolj usmerjen. Ljudje na avtoritetnem položaju, kot so starši ali šefi, lahko dajo imperativ navodila z močnim tonom, medtem ko bodo ljudje z enakim statusom drug drugemu morda morali omiliti imperativ, da bi se izognili užaljenju.
Opozorila so običajno podana v imperativni obliki glagola in, ko so napisana, vključujejo klicaj za poudarek navodil. Mati otroka, ki beži na ulico, lahko zavpije “Stoj!” Ko nekdo svetuje drugi osebi, ga bo pogosto dal v imperativni obliki, čeprav podano na mehak način. »Pogovorite se o tem s svojim vodjem« ali »Ignorirajte ga – on povzroča težave« so stavka, ki se začnejo z imperativnimi glagoli.
Poleg uporabe glagola v pozitivnem, imperativnem pomenu lahko ljudje uporabljajo tudi negativni imperativni glagol. V angleščini je to sestavljeno iz postavitve negativne akcijske besede pred imperativno obliko glagola. »Ne« se običajno uporablja pred imperativnim glagolom, da naroči drugi osebi, naj nečesa ne stori. Eden takšnih primerov je »Ne jej torte«, kar je negativna različica »Pojej torto«.