IgA nefrologija je pravzaprav pogosta napačno črkovana imena nefropatije IgA bolezni ledvic. Nefrologija je izraz, ki se uporablja za opis področja medicine, ki se ukvarja z ledvicami, medtem ko se nefropatija nanaša na bolezen, ki prizadene ledvice. Ker je izraz IgA nefropatija zelo podoben IgA nefrologiji, ni neznano, da ljudje, ki dejansko iščejo informacije o nefropatiji IgA, po naključju v iskalnike vnesejo besedne zveze, kot sta IgA nefrološko zdravljenje in IgA nefrološka bolezen. IgA nefropatija je znana tudi kot sinfaringitični glomerulonefritis ali Bergerjeva bolezen. Stanje vključuje snov, znano kot imunoglobulin A ali IgA, ki se kopiči v delih ledvic, znanih kot glomeruli, proces, ki lahko vodi do progresivne poškodbe in končne odpovedi ledvic.
Glomeruli so majhni vozliči krvnih žil, ki filtrirajo kri med procesom nastajanja urina. IgA nefropatija se razvije, ko se IgA veže na mezangialne celice, ki podpirajo in obdajajo glomerule. V približno tretjini primerov IgA sproži reakcijo, ki povzroči vnetje in brazgotinjenje glomerulov ter progresivno poškodbo ledvic. Zdravstveno zdravljenje lahko upočasni napredovanje, vendar bodo nekateri ljudje sčasoma potrebovali presaditev ledvice.
Simptomi IgA nefropatije se lahko razlikujejo in nekateri ljudje ne bodo imeli nobenih opaznih znakov stanja, vendar so lahko v urinu prisotne mikroskopske količine krvi. To kri je mogoče odkriti po naključju med rutinskim pregledom urina. V drugih primerih je kri zlahka vidna v urinu in se običajno pojavi hkrati z okužbo dihal.
IgA, ki je del imunskega sistema, je tako imenovano protitelo, ki običajno pomaga telesu pri boju proti bolezni. Ni znano, zakaj se IgA včasih kopiči v ledvicah ali zakaj povzroča poškodbe ledvic. Diagnozo IgA nefropatije lahko postavimo z merjenjem ravni IgA v krvi. Nato lahko vzamemo vzorec ledvičnega tkiva in ga pregledamo pod mikroskopom, da ugotovimo, ali je prisoten IgA. Pregled vzorca lahko tudi pokaže, ali je IgA povzročil kakšno vnetje ledvičnega tkiva in če je, v kolikšni meri.
Cilj zdravljenja IgA nefropatije je upočasniti napredovanje nefritisa IgA in preprečiti morebitne zaplete, kot je povišan krvni tlak. Visok krvni tlak lahko sam po sebi povzroči nadaljnjo poškodbo ledvic, poleg tega pa prinaša povečano tveganje za možgansko kap ali srčni napad. Zdravila se lahko uporabljajo za uravnavanje krvnega tlaka in njegovo vzdrževanje v normalnih mejah.
Obeti za nekoga z nefropatijo IgA se lahko ocenijo v času diagnoze in približno dve tretjini ljudi verjetno ne bo utrpelo progresivne okvare ledvic. Za tiste, ki doživijo takšno poškodbo, je potek IgA nefropatije počasen in lahko napreduje tudi dve ali tri desetletja, preden odpovejo ledvice. Nato bo morda potrebna dializa ledvic in presaditev ledvice.