Ideološka kritika je oblika kritike, ki običajno cilja na ideografije znotraj določenega dela ali govora, da bi bolje razumeli končno vsebino dela. Ideografije so »artefakti« znotraj dela, pogosto bodisi določene besede ali slike, ki imajo večji, simbolni pomen, ki se razume in opazuje na kulturni ravni. Besede v ameriški angleščini, kot sta »justice« ali »freedom«, so ideografije, ki imajo zanje več pomena kot zgolj slovarska definicija. Ideološka kritika se pogosto osredotoča na politični diskurz ali pisna dela kot način za identifikacijo večjega pomena v delu in nato ugotavljanje veljavnosti tega sekundarnega pomena.
Temeljni princip te vrste kritike je, da v jeziku in vizualni simboliki obstajajo določeni artefakti, imenovani ideografije. Ti ideografi imajo v določenem kulturnem kontekstu večji pomen, kot bi ga lahko imeli na zgolj denotativni ravni. Na primer, beseda “svoboda” se pogosto uporablja v ameriškem političnem diskurzu in je bila uporabljena skozi celotno ameriško zgodovino. Vendar se je pomen te besede skozi desetletja spreminjal in je imel določene kulturne kontekste in pomene, ki presegajo osnovno idejo »svobode« kot slovarsko definicijo.
Ideološka kritika se uporablja za identifikacijo tovrstnih ideografij in preučitev, kako se ta kulturni pomen uporablja v določenem delu komunikacije. Ko na primer ameriški politik med govorom uporabi besedo »svoboda«, lahko nekdo z ideološko kritiko najprej ugotovi, da je to ideograf, in nato razmisli, zakaj je bil uporabljen. V primeru “svobode” je njena uporaba pogosto mišljena kot način za združevanje Američanov za skupni namen ali ideal, saj se “svoboda” pogosto obravnava kot najvišje politično “dobro”, ki ga je mogoče izvesti. Kot ideograf je le nekaj besed močnejših v ameriškem političnem dialogu in prenašajo večji pomen, vendar se je tako kot drugi ideografi sčasoma tudi njegov pomen spremenil in ga je treba zaradi kritike obravnavati v širšem kontekstu.
Leta 1776 je na primer »svoboda« morda pomenila »svobodo od tiranije« v obliki britanske monarhije in njene moči nad ameriškimi kolonijami. Sodobne rabe »svobode« pa nimajo nič skupnega z britansko močjo, zato ideološka kritika razmišlja o tem, kako se je ideografija »svobode« sčasoma spremenila. Zdaj se običajno uporablja za promocijo ideje o širjenju “ameriške svobode” v druge države. Z ideološko kritiko lahko nekdo ugotovi, da je »svoboda« delovala kot ideograf že več sto let, čeprav se je njen pomen spremenil in lahko državljanu Francije, Nemčije ali Iraka pomeni nekaj povsem drugega.