Huda malomarnost je posledica, ko oseba ali subjekt ravna nepremišljeno ali namerno zanemarja varnost drugih. To je hujše kot zgolj malomarnost, ki je preprosto neupoštevanje razumne mere skrbi. Na primer, če voznik poltovornjaka zažene znak za ustavitev in zadene avto, je voznik morda odgovoren za malomarnost. Predpostavimo pa, da je tudi voznik pil alkohol in je krepko presegel dovoljeno mejo. V tem primeru je voznik lahko odgovoren za hudo malomarnost, ker voznik pri upravljanju poltovornjaka ni ravnal niti z malo previdnosti.
Za dokazovanje hude malomarne odgovornosti mora tožnik na splošno dokazati več elementov. Prvič, tožnik mora običajno dokazati, da je tožena stranka dolžna skrbeti tožniku ali širši javnosti, da ravna na določen način. Denimo, da se tožnik odpravlja na plezanje s podjetjem za pustolovščine na prostem, ki dobavlja vso plezalno opremo in inštruktorja. Pustolovsko podjetje bi bilo dolžno tožniku zagotoviti, da je vsa dobavljena oprema v delovnem stanju.
Drugič, tožnik mora običajno dokazati, da je tožena stranka očitno in brezbrižno kršila svojo dolžnost do tožnika. Ta element se razlikuje od malomarnosti, ki od tožnika zahteva zgolj dokazovanje, da tožena stranka ni storila razumne previdnosti. V zgornjem primeru plezanja, na primer, predpostavimo, da je inštruktor malomarno pozabil pravilno pritrditi tožničino plezalno opremo in da tožnica zaradi tega pade in si zlomi noge. Za malomarnost lahko odgovarjata inštruktor in podjetje. Če pa je inštruktor priskrbel opremo, za katero je vedel, da se lahko kadar koli pokvari, sta lahko inštruktor in podjetje odgovorna za hudo malomarnost.
Tretji element hude malomarnosti zahteva dokazovanje, da je tožnik utrpel poškodbo, ker je tožena stranka kršila svojo dolžnost do tožeče stranke. V primeru plezanja bi morala tožnica dokazati, da je utrpela poškodbo, ker je inštruktor priskrbel okvarjeno opremo. Ker si je tožnica zaradi okvarjene opreme zlomila obe nogi, bi ta element lahko ugotovila.
Zadnji element hude malomarnosti je vzročna zveza. Tožnik mora dokazati, da je bila njegova poškodba predvidljiva posledica ravnanja tožene stranke. V primeru poškodbe pri plezanju bi bila vzročna zveza prisotna, če bi inštruktor tožniku dal opremo, za katero je inštruktor vedel, da je pokvarjena. Predvidljivo je, da lahko okvarjena oprema povzroči okvaro opreme in poškodbe plezalca. Posledično bi inštruktor in pustolovska družba tožniku odgovarjala za njeno škodo.