Preslica ali Conyza canadensis je običajna enoletna rastlina, ki se na splošno šteje za invazivnega in nezaželenega plevela. Doma je v Severni Ameriki, zdaj pa jo najdemo v mnogih drugih delih sveta, vključno z Evropo in Južno Ameriko. Je razmeroma velik, visok do 2.1 m in hitro raste. Pogosto ga najdemo na odprtih mestih, kot so polja, prazne parcele in ob cestah, lahko postane problematična, saj bo vdrla tudi na polja živilskih pridelkov in tekmovala z njimi za vire.
Kljub nekoliko nezaželenemu statusu ima preslica nekaj dragocenih zdravilnih lastnosti. Prvotno so ga uporabljali Indijanci kot zdravilno rastlino, še vedno pa se uporablja kot zeliščno zdravilo za nekatere bolezni. Njena primarna zdravilna sestavina naj bi bili tanini, ki jih vsebuje rastlina. Uporabimo lahko liste, steblo ali cvetove ali pa eterično olje, pridobljeno iz svežih rastlin, znano kot olje erigerona, lahko uporabimo tudi za terapevtske namene.
Pomembna lastnost preslice je njen diuretični učinek. Zaradi te kakovosti je zelo uporaben pri zdravljenju težav z mehurjem in ledvicami, pa tudi pri boleznih, ki prizadenejo sečila, kot je gonoreja. Liste in cvetove rastline lahko namočimo v vrelo vodo, da pripravimo čaj, ki ga lahko v ta namen pijemo.
Prebavne težave je mogoče zdraviti tudi s konjsko travo. Tradicionalno so Indijanci z njim zdravili dizenterijo, ugotovljeno pa je tudi, da pomaga pri lajšanju driske. Za rastlino velja, da ima tonične lastnosti, zaradi česar je uporabna za zdravljenje prebavnih motenj, alergij na hrano in sindroma puščajočega črevesja. Izkazalo se je tudi za učinkovito pri odpravljanju črevesnih parazitov.
Druga pogosta uporaba preslice je kot repelent in insekticid. Eno od alternativnih imen rastline, fleabane, naj bi kazalo na to lastnost. Morda je v pomoč pri preprečevanju, da žuželke pristanejo na koži in jih ugriznejo ali pičijo, ter za odganjanje okužb, kot so uši.
Zaradi svojih hemostatskih in adstrigentnih lastnosti se lahko preslica uporablja za pomoč pri ustavljanju krvavitev v različnih situacijah. Lahko se nanese lokalno na majhne ureznine in rane. Menijo, da je koristen pri zdravljenju manjših krvavitev v mnogih organih, kot so želodec, mehur in maternica. Skupno področje, kjer se je ta lastnost izkazala za uporabno, je pri zdravljenju krvavečih hemoroidov.