V poslovanju se horizontalna analiza nanaša na vrsto temeljne analize, pri kateri finančni analitik uporablja določene finančne podatke za oceno uspešnosti podjetja skozi čas. Analitik primerja iste postavke ali razmerja za določeno podjetje v določenem časovnem obdobju, da bi ocenil rast podjetja v tem času. Horizontalna analiza se lahko izvede tudi na več podjetjih v isti panogi, da se oceni uspešnost podjetja glede na njegove konkurente.
Podatke, uporabljene pri horizontalni analizi, najdemo v računovodskih izkazih podjetja, ki vključujejo bilanco stanja, izkaz poslovnega izida in izkaz denarnih tokov. Lahko so vrstične postavke, kot so postavke odhodkov, ali pa je razmerje. Razmerje se določi s primerjavo dveh ali več postavk, na primer z delitvijo stroškov z neto prodajo, da se določi razmerje poslovanja.
Horizontalna analiza se lahko izvaja na četrtletni ali letni ravni. Uspešnost lahko primerjamo s prejšnjim obdobjem ali v primeru četrtletne analize z istim četrtletjem prejšnjega leta. Če analitik primerja enake informacije iz četrtletja v četrtletje, se to imenuje od četrtletja do četrtletja, kot je »od četrtletja do četrtletja prodaja se je povečala za 10 odstotkov«. Če je primerjava z istim četrtletjem v prejšnjem letu, se imenuje četrtletje nad četrtletjem, kot v, »četrtletje nad četrtletjem zaslužek je bil višji za 3 odstotke.« V sezonskih panogah, kot je trgovina na drobno, je primerjava med četrtletjem običajno bolj dragocena, saj odraža spremembo v primerjavi z istim četrtletjem pred letom dni.
Vrednost horizontalne analize je v njeni uporabnosti pri primerjavi rezultatov enega podjetja skozi čas, da se ugotovi, ali se njegovo finančno stanje izboljšuje. Koristno je tudi za primerjavo rezultatov več podjetij v isti panogi, da ugotovimo, katero podjetje ima najboljšo uspešnost skozi čas. Najbolj uporaben je pri primerjavi podjetij v isti panogi, saj se meritve, kot je bruto marža, lahko zelo razlikujejo od ene industrije do druge.
V nasprotju s horizontalno analizo se vertikalna analiza nanaša na zastopanost sredstev, obveznosti in lastniškega kapitala kot odstotek celote. Te tri glavne kategorije bilance stanja se seštejejo in vsaka je izražena kot odstotek celotnega zneska, ki ga predstavlja. Vertikalna analiza je lahko uporabna pri primerjavi podjetij različnih velikosti, saj je z njo enostavno videti, katero podjetje ima večji odstotek obveznosti v primerjavi z lastniškim kapitalom ali katero podjetje ima več sredstev glede na obveznosti in lastniški kapital.