Homo erectus je izumrli član rodu Homo, katerega edini preživeli član so ljudje, Homo sapiens. Rod Homo je četrta od velikih opic, drugi člani pa so šimpanzi, gorile in orangutani, vsi del družine homonidov. Včasih se beseda »človek« uporablja zamenljivo z rodom Homo, čeprav Homo erectus zagotovo ni bil sodoben človek. Vrsta se imenuje Erectus zaradi pokončne drže in človeške hoje. Pripadniki te vrste so živeli pred 1.8 milijona in približno 500,000 leti (vendar verjetno pred 30,000 leti), pojavili so se v Afriki in se selili vse do jugovzhodne Azije.
Čeprav je Homo erectus najdlje živeč in najuspešnejši član rodu – razen sodobnih ljudi – je imel lobanjo in možgane le približno 75 % velikosti naših. V nasprotnem primeru bi bila ta vrsta videti izjemno podobna sodobnemu človeku, veliko bolj kot njen predhodnik, podoben šimpanzu, Homo habilis. Vendar pa ni imel sposobnosti za zapleten govor, kot je pokazala analiza primerka dečka Turkana, najdenega v Keniji leta 1984.
Homo erectus je bil prvi homonid, ki je dosegel številne mejnike: bil je prvi iz Afrike in prvi, ki je uporabljal ogenj na nadzorovan način – čeprav ne rutinsko – verjetno že pred 1.5 milijona let, čeprav je najzgodnejši nesporni datum 300,000 pr. . Pripadniki te vrste so bili tudi prvi pomorščaki, ki so potovali na otoke jugovzhodne Azije. Imeli so podobno višino kot sodobni ljudje in dolgo otroštvo.
Lov so najprej sistematično uredili pripadniki te vrste, oni pa so bili pionirji druge velike orodjarske industrije, ki jo simbolizirajo acheulski ročni sekiri, ki so izdelani z odrezovanjem na obeh straneh predmeta. Ta orodja so bila uporabna za strganje maščobe s trupov. Ta vrsta je naredila tudi prve znane usmrtitve mamutov.
Večina znanstvenikov meni, da je Homo sapiens neposreden potomec Homo erectusa, drugi pa niso tako prepričani. Vrste, ki veljajo za naprednejše od njega, vključujejo Homo antecessor, H. heidelbergensis in H. neanderthalensis.