Homeostatsko neravnovesje se pojavi, ko pride do motenj notranjih okoljskih spremenljivk človeškega telesa. Stanje je mogoče pripisati številnim dejavnikom, ki vključujejo staranje organov osebe in nadzornih sistemov organov ali mehanizmov povratnih informacij, zaradi česar lahko okvarijo ali ne delujejo v skladu s standardom, ki je bil normalen v večini bolnikov. življenska doba. Homeostaza je lahko motena tudi, če so v telesu prisotne določene patološke situacije in preplavijo nadzor in mehanizme, ki so se obnašali na zdrav način, ki vzdržuje življenje. Stabilnost homeostatskega mehanizma je večinoma dosežena z vrsto mehanizmov, ki uravnovešajo vhod in izhod signalov, kemikalij in tekočin. Večino bolezni je mogoče vsaj delno pripisati prisotnosti homeostatskega neravnovesja v sistemu.
Neučinkovitost homeostatskega ravnovesja, ki jo povzroča proces staranja, je glavni krivec za normalne znake staranja, kot so uničenje kože, otopelost duševnih procesov in zmanjšana sposobnost osebe za izvajanje telesne dejavnosti. Poleg tega neizogibno povečanje homeostatskega neravnovesja vodi do številnih resnih bolezni, povezanih s staranjem prebivalstva, kot so sladkorna bolezen, protin in srčno popuščanje. V primeru srčnega popuščanja so sistemi negativnih povratnih informacij, povezani s srcem in delovanjem obtočil, preobremenjeni in prevzamejo destruktivne pozitivne povratne informacije, kar prispeva k resni in včasih usodni naravi stanja. Homeostatski nadzorni mehanizmi nadzorujejo tudi neravnovesje toksinov v krvnem obtoku. Ko se v sistem vnesejo povečane količine snovi in je prisotno homeostatsko neravnovesje, kot je primer protina, je kopičenje strupene sečne kisline primarni vzrok za boleče in kronične simptome bolezni.
Drug primer patologije, ki pogosto prispeva k homeostatskemu neravnovesju, je diabetes mellitus, stanje, ki je posledica bodisi prekomerne proizvodnje ali v nekaterih primerih hiperaktivnosti hormona insulina. Ko ni prisotno homeostatsko neravnovesje, lahko telo učinkovito uravnava raven sladkorja v krvi. Ko pa je prisoten diabetes mellitus, potem ko je oseba pojedla obrok, je insulin, potreben za regulacijo, popolnoma odsoten ali pa je prisoten v nezadostnih količinah. Nizke ali odsotne ravni insulina, ki jih povzroča disfunkcija homeostatskega mehanizma, otežuje absorpcijo hormona vsem celicam v telesu. Ko se insulin ne absorbira, lahko raven glukoze v krvi ostane nevarno visoka.
V primeru te vrste sladkorne bolezni, tako kot pri drugih patologijah, povezanih s homeostatskim neravnovesjem, je pogosto potrebna medicinska intervencija, da se popravijo vhodna in izhodna razmerja, da se ponovno vzpostavi ravnovesje. Protin se lahko zdravi z zdravili za zmanjšanje kopičenja sečne kisline. Pogosto stanje dehidracije pogosto pripišemo tudi homeostatskemu neravnovesju, zdravimo pa ga preprosto z uvedbo tekočine, bogate z elektroliti, nazaj v sistem, da se ponovno vzpostavi homeostaza.