Holorime je niz pesniških ali liričnih vrstic, kjer se vsi zlogi ene vrstice rimujejo z vsemi zlogi druge. To tehniko lahko opredelimo tudi kot nize vrstic, ki imajo več kot določeno število rimanih zlogov. Ti so pogosto sestavljeni v nizih dvojnih vrstic ali dvostihov.
Kot zelo edinstveno vrsto rim je holorim razmeroma težko zgraditi. V pravem holorimu, kjer se vsi zlogi rimajo, je treba z večzložnimi besedami obravnavati posebno pozornost. To je v nasprotju s preprostimi rimami, kjer se mora samo zadnji zlog na koncu vrstice rimati z drugim.
Med drugimi dodelanimi in prepričljivimi vrstami poezije je bil holorime uveljavljen del literature in lirike v angleških in francoskih družbah. Primeri te nekoliko nejasne umetniške oblike so bili uporabljeni za pripovedovanje zgodb, pripomb o civilizacijah ali znamenitostih in celo za opis svetovnih voditeljev. Intriganten zvok holorime je del njegove privlačnosti za poslušalce skozi več stoletij.
Za primer holorima si oglejte kratko vrstico »moje pero ima črnilo«. Tukaj mora pesnik, da bi zgradil holorime, rimati vse štiri zloge, na primer takole: »Poskusi torej in pomisli«. Ta primer prikazuje, kako imata dve vrstici te vrste dvostiha lahko zelo različne pomene; tukaj je prva izjava, druga pa opomin.
Drug način razmišljanja o oblikovanju te vrste poezije je razmišljanje o tem, kako oblikovati druge izpopolnjene leksikalne oblike. Eden od teh je palindrom. V palindromu morajo biti črke celotne fraze napisane enako nazaj in naprej. Palindromi predstavljajo za pisce podoben izziv kot holorimi.
Ena značilnost te »visoke rime« ali »bogate rime«, kot je znana v francoščini, je, da se lahko nastali zvoki teh dvostihov zaznajo kot »lepljivi« ali prirojeno verjetno ostanejo v glavah poslušalcev. Pravzaprav so nekateri potegnili povezavo med temi vrstami konstrukcij in “mantrami”, ki postanejo duševni tiki pri določenih vrstah diagnosticiranih duševnih motenj. Neuradno se bodo tisti, ki so neposredno pozorni na zvoke besed, verjetno osredotočili na holorime, včasih do točke obsedenosti. Preučevanje te povezave je primer raziskave, ki združuje vedenjske in jezikovne/leksikalne komponente.