Hladilnik Socket 478 je naprava, ki se uporablja za hlajenje procesorjev, združljivih z vtičnico centralne procesne enote (CPU), imenovano Socket 478 ali Socket N. To je vtičnica, ki jo je proizvajalec polprevodnikov Intel Corporation v prvi vrsti predstavil leta 2002 za povezavo svojih čipov Pentium 4 na matična plošča osebnih računalnikov (PC). Hladilnik Socket 478 je zasnovan za prenos toplote iz CPU-ja v ozračje. Zaradi tega ima računalniški čip nižjo temperaturo, kar zmanjša tveganje za okvaro. Čeprav Intel izdeluje hladilnik Socket 478, ga proizvajajo tudi druga podjetja za računalniške izdelke, kot so ASUSTeK Computer Incorporated s sedežem na Tajvanu, Foxconn International Holdings Ltd. in Thermaltake.
Sama zasnova Socket 478 dovoljuje uvedbo hladilnika. Ta posebna vtičnica CPU uporablja standard oblike, imenovan FCPGA (flip-chip pin grid array). To pomeni, da se matrica procesorja ali kos polprevodniškega materiala, ki ga proizvajalec vstavi v jedro(a) čipa, obrne, da razkrije hrbtno stran, ki je najbolj vroč del komponente. Na ta način lahko nanj namestimo hladilnik, da se ohladi.
Tipičen hladilnik Socket 478 je izdelan iz aluminija, na vrhu pa je nameščen črn plastični ventilator. Odvisno od proizvajalca se hitrost in velikost ventilatorja ter pretok zraka in raven hrupa razlikujeta. Ventilator Thermaltake A4012-02 se na primer vrti pri 2,500 vrtljajih na minuto (rpm) in ima premer 3.15 palca (80 milimetrov); pretok zraka je 32.4 kubičnih čevljev na minuto (CFM), raven hrupa pa 21 decibelov (dBA). Za primerjavo, ventilator ASUS 19437-PB se vrti pri 5,400 vrt/min in meri 2.75 palca (67 mm) v premeru; pretok zraka je 31.96 CFM, raven hrupa pa 37 dBA. Vsak hladilnik Socket 478 ima tri-pinski konektor za pritrditev na matično ploščo.
Intel Pentium ni edini tip procesorja, s katerim deluje hladilnik Socket 478; združljiv je tudi z drugimi znamkami procesorjev Intel. Drugi procesorji vključujejo nizkocenovni Intel Celeron z razponom hitrosti obdelave od 1.7 do 2.8 GHz; Intel Pentium 3.2 Extreme Edition s frekvenco 3.4 do 4 GHz, ki je bil tržen kot različica Pentiuma 4 za navdušence; in 2.13 do 3.2 GHz Celeron D, nekoliko popestritev izdaje Celerona. Vsak CPU, združljiv s socket 478, ima hitrost prenosa podatkov 400, 533 ali 800 milijonov prenosov na sekundo (MT/s).