Histotehnolog je nekdo, ki je specializiran za pripravo vzorcev tkiva za pregled. Ti vzorci so lahko živalskega ali človeškega izvora, histotehnologi pa lahko delajo v okoljih, kot so patološki laboratoriji, bolnišnice, veterinarske ustanove in raziskovalne ustanove. Možnosti zaposlitve na tem področju se razlikujejo, odvisno od področja, na katerem nekdo želi delati, in stopnje usposabljanja, ki ga je prejel.
Da bi postali histotehnolog, ljudje običajno pridobijo diplomo iz znanosti, ki jo dopolnjujejo z dodatnim usposabljanjem na področju mikroskopije, ravnanja s tkivi in sorodnih tem. V nekaterih regijah bo morda treba histotehnologa pridobiti licenco vladne agencije ali strokovne organizacije, na drugih področjih pa je mogoče po končani šoli preprosto zaprositi za delo v laboratoriju. Ljudje, ki gledajo na histotehnologijo kot na kariero, običajno pripadajo poklicnim organizacijam, da lahko sledijo napredku na tem področju, se lahko udeležujejo konferenc, se naročijo na strokovne revije in sodelujejo pri drugih dejavnostih obogatitve.
Kritičen vidik dela histotehnologa je priprava vzorcev za pregled in shranjevanje vzorcev. Lahko zamrzne, posuši ali izvede druge postopke, da pripravi vzorce za pregled, poleg tega, da jih pritrdi in obarva na stekelcah in nastavi mikroskope. Nekateri histotehnologi izvajajo tudi osnovno mikroskopijo, da identificirajo področja, ki jih zanima patolog. Druge delovne obveznosti lahko vključujejo zapisovanje rezultatov, organiziranje vzorcev v skladišču, vzdrževanje protokola, da je laboratorij varen in čist, ter vzdrževanje laboratorijske opreme.
V nekaterih primerih mora biti histotehnolog sposoben delati pod pritiskom. Na primer, kirurg lahko med operacijo vzame biopsijo in čaka na izvide patologije, da se odloči, kaj storiti v operaciji, ali pa je histotehnolog lahko del ekipe, ki se odzove na izbruh bolezni, v tem primeru pa bi moral premikajte se hitro, da bodo informacije aktualne in pomembne za druge člane ekipe.
Delovni pogoji za histotehnologa so lahko različni. Običajno je treba dolge ure preživeti stoje, histotehnolog pa je tudi rutinsko izpostavljen nalezljivim in potencialno nevarnim materialom, zlasti v visoko varovanih laboratorijih, ki obravnavajo vzorce neznanih ali nevarnih bolezni. Ure so običajno zelo redne, saj imajo laboratoriji določene delovne ure, za uspešno delo v laboratorijskem okolju pa je potrebna visoka mera natančnosti in koordinacije, kot tudi timski odnos, da laboratorij nemoteno deluje in spodbuja sodelovanje.