Hipoteza je razlaga za pojav, ki ga je mogoče preizkusiti na nek način, ki ga v idealnem primeru bodisi dokaže ali ovrže. V času testiranja se hipoteza šteje za resnična, cilj raziskovalca pa je natančno preveriti njene pogoje. Koncept je zelo pomemben del znanstvene metode in velja tudi v drugih disciplinah. Nekateri zgodovinarji so na primer postavili hipotezo, da je sojenje čarovnicam v Salemu povzročilo uživanje zrn, okuženih z ergotom, kar je povzročilo množično histerijo.
Ko nekdo oblikuje hipotezo, to stori z namenom, da jo preizkusi, in ne bi smel vedeti izida potencialnih testov, preden je hipoteza postavljena. Pri oblikovanju hipoteze se pogosto upoštevajo ideali znanstvene metode, zato je zasnovana tako, da jo je mogoče preizkusiti na način, ki bi ga lahko ponovili drugi ljudje. Prav tako je jasno in preprosto, hipoteza pa temelji na znanih informacijah in sklepanju.
Ni nujno, da je hipoteza pravilna ali napačna, vendar mora biti oseba, ki jo oblikuje, pripravljena preizkusiti teorijo do njenih meja. Če nekdo na primer domneva, da izpostavljenost X povzroča Y pri laboratorijskih podganah, mora preveriti, ali izpostavljenost drugim stvarem povzroča tudi Y. Ko znanstveniki objavijo rezultate, ki podpirajo hipotezo, pogosto podrobno opišejo korake, ki so jih sprejeli, da bi jih poskušali ovreči kot tudi korake, ki so to potrdili, da bi bila zadeva toliko močnejša.
V nekaterih primerih se hipoteza izkaže za napačno in to velja za povsem sprejemljivo, saj še vedno pospešuje vzrok znanosti. V zgornjem primeru, na primer, s prikazom, da izpostavljenost X ne povzroča Y, lahko znanstvenik ponazori, da so potrebne nadaljnje raziskave o Y. V tem primeru dejstvo, da je hipoteza napačna, ne pomeni nujno, da je snov X varna, saj lahko snov X še vedno povzroči nekaj drugega.
Možno je tudi, da se hipoteza po testiranju izkaže za nedokončno. To je lahko zato, ker znanstvenik nima potrebnih orodij za testiranje, kar kaže, da bi se lahko v prihodnosti za preizkušanje ideje uporabile napredne znanstvene tehnike. Lahko je tudi posledica pomanjkanja informacij ali hipoteze, ki je preprosto slabo oblikovana in jo je težko preizkusiti.