Hipotekarni spor je oblika pravnega postopka na sodišču in vključuje nekatere vidike hipotekarnega posojila za nepremičnine. Medtem ko so hipotekarne izključitvene tožbe lahko najpogostejša vrsta sodnih sporov, obstajajo tudi številni drugi pravni postopki, ki spadajo v kategorijo hipotekarnih pravd. Ta vrsta sodnih postopkov zajema tožbe, ki jih vloži ne le hipotekarni posojilodajalec ali finančna institucija, ki ima hipotekarni zapis, temveč tudi tiste, ki jih vložijo posojilojemalci zaradi domnevne kršitve hipotekarne pogodbe.
Hipotekarni spori lahko vključujejo tudi stanovanjske hipoteke med ljudmi in hipotekarni posojilodajalci ali zakon o komercialni hipoteki, ki zadeva posojila za poslovne nepremičnine. Čeprav lahko sodni spor vključuje veliko različnih vrst tožb, vsi hipotekarni spori vključujejo trditev ene stranke, da je druga stranka na nek način prekršila pogodbo o hipotekarnem posojilu.
Tradicionalni pravni spori imajo obliko hipotekarne izključitvene tožbe, pri kateri hipotekarni posojilodajalec uporablja hipotekarne zakone, da vloži tožbo proti posojilojemalcu zaradi neizpolnjevanja ali drugačne kršitve pogodbe o hipotekarnem posojilu. Najpogostejši ukrep izključitve hipoteke se pojavi, ko posojilojemalec ne izvede plačila hipotekarnega posojila v skladu s hipotekarno pogodbo. Hipotekarni posojilodajalec ima zavarovanje v nepremičnini, na kateri temelji hipotekarno posojilo, zato lahko posojilodajalec vloži tožbo zoper posojilojemalca zaradi neplačila po dogovoru. Navsezadnje bo posojilojemalec zaradi zavarovanja, ki ga ima posojilodajalec na nepremičnini, najverjetneje izgubil posest nad nepremičnino, posojilodajalec pa jo bo ponovno pridobil v lasti s postopkom zaplembe hipoteke.
Hipotekarni spori vključujejo tudi tožbe posojilojemalcev proti hipotekarnim posojilodajalcem. Tako kot morajo posojilojemalci spoštovati svoje pogodbe o hipotekarnem posojilu, morajo hipotekarni posojilodajalci upoštevati pogoje hipotekarnega posojila in vse veljavne državne in zvezne nepremičninske zakone. Posojilojemalci se vse pogosteje obračajo na sodne spore zaradi različnih kršitev zakona, vključno s praksami prekomernega depozita, nezakonitimi praksami zasebnega hipotekarnega zavarovanja, nepooblaščenimi stroški in provizijami ter neprimernimi prilagoditvami obrestnih mer za hipoteke z nastavljivo obrestno mero.
Prav tako so lahko posledica plenilskih posojil hipotekarnih posrednikov in finančnih institucij; takšne prakse lahko kršijo tako državne kot zvezne zakone. Ne samo, da so te prakse posojilodajalcev sprožile sodne spore s strani posameznih posojilojemalcev, temveč so povzročile tudi razširjene hipotekarne spore s skupinskimi tožbami, ki so bile precej uspešne v številnih jurisdikcijah.