Hipotekarna zadolžnica je pravni dokument, ki ga posojilojemalec da posojilodajalcu, ki posojilojemalcu običajno daje pravice do nekega premoženja, ki ga ima posojilodajalec, če posojilo ni odplačano. To vrsto zadolžnice običajno zahteva banka, ki daje posojilo podjetju. V bistvu hipotekarna zadolžnica daje banki pravice do sredstev, ki segajo od fizične lastnine do neplačanih računov, do samega poslovanja. Obstajajo tudi priložnosti, ko lahko ta vrsta zadolžnice banki daje pravico, da vstopi in imenuje stečajnega upravitelja, ki bo prevzel poslovna sredstva kot način zagotavljanja poplačila.
Poslovna posojila so običajna potreba mladih podjetij, ki potrebujejo sredstva za začetek poslovanja. Lahko jih uporabljajo tudi podjetja, ki so dobro uveljavljena, vendar se lotevajo drage nove pobude. Nekatera od teh posojil so morda nezavarovana, vendar številne banke zahtevajo od posojilojemalca nekakšno zavarovanje za listinjenje znatnih posojil. Ena vrsta zavarovanja, ki se lahko sprejme, je hipotekarna zadolžnica.
Hipotekarna zadolžnica je dokument, ki ga podpišejo posojilojemalci in posredujejo posojilodajalcu. V primeru poslovnega posojila mora podjetje, ki se zadolžuje, obljubiti, da bo banki odplačalo glavnico posojila ob izteku obdobja posojila, in da bo banki v rednih časovnih presledkih plačevalo obresti. Poleg vsega tega je treba zagotoviti nekaj zavarovanja, ki bo banki nadomestilo tveganje, da posojilo morda ne bo odplačano.
Glede na vrsto hipotekarne zadolžnice se lahko sprejmejo različne oblike zavarovanja. Pogosto lahko banka vloži zahtevek do stavbe, v kateri je podjetje, ali do drugih dragocenih fizičnih sredstev, ki jih ima podjetje v lasti. Banka bi lahko tudi zahtevala kakršne koli dolgove do podjetja v obliki računov strank. Poleg tega bi plavajoča dajatev, vključena v nekatere zadolžnice, dala banki pravico do prihodnjih zaslužkov, ki bi jih podjetje lahko uresničilo.
Obstajajo tudi priložnosti, ko lahko hipotekarna zadolžnica banki zagotovi pravico, da vstopi in v bistvu prevzame vsa poslovna sredstva v lasti posojilojemalke. To bi lahko vključevalo celo, da banka prevzame izterjavo dolga zadevnemu podjetju. Pomembno se je zavedati, da nobene od teh pravic banka ne more uveljaviti, če posojilojemalec sledi svojemu načrtu odplačevanja posojila.