Hidroksidaunorubicin je zdravilo za kemoterapijo, ki se uporablja samostojno ali v kombinaciji z drugimi zdravili za boj proti več različnim vrstam raka. Zdravilo je še posebej pomembno pri zdravljenju običajnega raka krvi in kostnega mozga. Deluje tako, da moti sintezo DNK v rakavih celicah, preprečuje njihovo razmnoževanje in širjenje malignosti v bližnje tkivo. Zdravniki in medicinske sestre običajno dajejo hidroksidaunorubicin po intravenski (IV) liniji enkrat na tri tedne v skrbno določenem časovnem obdobju. Kratkoročni in dolgoročni neželeni učinki lahko povzročijo resne zdravstvene zaplete, zato je pomembno, da zdravstvene delavce obvestite o morebitnih neželenih učinkih zdravila, da se lahko uredi ustrezno zdravljenje.
Krvni rak, kot so levkemija, limfom in multipli mielom, je zelo težko zdraviti. Kirurgija je redko možna, presaditev kostnega mozga pa lahko zagotovi le nekaj olajšanja. Kemoterapija s hidroksidaunorubicinom in številnimi drugimi zdravili je najučinkovitejša oblika zdravljenja takšnih motenj. Na hidroksidaunorubicin se dobro odziva tudi več drugih vrst raka, vključno z malignimi boleznimi dojk, jajčnikov, jeter, kosti in želodca. Zdravilo se lahko uporablja tudi za pomoč pri boju proti tumorjem drugje v telesu.
Urnik zdravljenja s hidroksidaunorubicinom in kombiniranimi zdravili pri vsakem bolniku je drugačen. Količine in pogostost odmerjanja so odvisne od specifičnih stanj in njihove resnosti ter starosti, spola in splošnega zdravja bolnikov. Večina odraslih z rakom krvi prejme počasi kapljajoč hidroksidaunorubicin IV prvi dan tritedenskega načrta zdravljenja, ki mu sledijo druga zdravila. Tritedenski intervali se lahko nadaljujejo od tri do šest mesecev hkrati ali dokler se simptomi ne začnejo izboljševati.
Tako kot večina kemoterapevtskih zdravil lahko hidroksidaunorubicin povzroči neželene stranske učinke. Težava je v tem, da zdravilo ne more izločiti rakavih celic v krvnem obtoku in drugod po telesu. Med zdravljenjem se poškodujejo tudi zdrave bele krvne celice. Posledično postane imunski sistem manj učinkovit pri boju proti okužbam. Oseba lahko med dolgotrajnim zdravljenjem doživi tudi izpadanje las, povečano proizvodnjo solz in enostavno utrujenost. Resne težave, kot so anemija, srčno popuščanje, epileptični napadi in delna paraliza mišic, so redke, vendar možne.
Pri uporabi hidroksidaunorubicina se lahko pojavijo tudi kratkotrajni neželeni učinki. Kmalu po prejemu odmerka lahko bolnik občuti omotico, omotico in slabost. Bruhanje, mrzlica in bolečine v sklepih so pogosti, nekateri ljudje pa imajo blage alergijske izpuščaje na mestih injiciranja. Zdravniki skrbno spremljajo zdravljenje, da ustrezno zdravijo kratkotrajne simptome in poskrbijo, da ne pride do resnih težav.