Hidrirano apno je vrsta suhega prahu iz apnenca. Nastane z dodajanjem vode živemu apnu, da se oksidi spremenijo v hidrokside. V kombinaciji z vodo in peskom ali cementom se hidratizirano apno najpogosteje uporablja za izdelavo malt in ometov. Njegovo kemično ime je kalcijev hidroksid ali Ca(OH)2.
Pri izdelavi hidratiziranega apna mora proizvajalec najprej izdelati živo apno. Živo apno je narejeno neposredno iz žganja v surovem apnencu s postopkom žganja in je sestavljeno iz kalcijevega oksida in magnezijevega oksida. Pri tem postopku se apnenec najprej razbije, da se zmanjša njegova velikost. Nato ga speremo in odpeljemo v peči, kjer se segreje v treh korakih: predgretje, žganje in hlajenje. Ko je ohlajeno, živo apno zdrobimo in nato dodamo vodo.
Glede na način pridelave lahko ustvarimo visokokalcijevo ali dolomitno hidratizirano apno. Dolomitno hidratizirano apno lahko nastane pri normalnem atmosferskem tlaku ali pod visokim tlakom. Različni postopki proizvajajo različne odstotke vode, kalcija in magnezija v končnem apnu. Pri visokotlačnih postopkih se hidrira ves magnezij in kalcij, medtem ko se pri normalnih tlačnih procesih hidrira le del magnezija in kalcija.
Obstaja več razredov hidratiziranega apna. Tip S in tip SA označujeta posebna apna visoke čistosti in se najpogosteje uporabljata v maltah. Tipi N in NA označujeta navadna apna in nista odobrena za uporabo v gradbenih materialih, lahko pa se uporabljajo v proizvodnji asfalta in papirja. Tip SA in NA sta gazirana apna, zato je njuna struktura bolj porozna kot njuna nezračena sorodnika.
Hidrirana apna so razvrščena glede na količino vode, ki jo zadržijo, in največjo vsebnost zraka. S tipi zadržijo 85 odstotkov vode, N tipi 75 odstotkov. Tipi NA in SA so razvrščeni kot z največjo vsebnostjo zraka 14 odstotkov, tipa N in S pa sedem odstotkov.
Hidrirano apno, imenovano tudi gašeno apno, je dobro vezivno sredstvo in je vodoodporno. Je tudi močno alkalen, ima pH 12.4. Zaradi tega se lahko uporablja za nevtralizacijo kisline, pri čiščenju vode in odplak ter za stabilizacijo tal. To tudi pomeni, da bo povzročilo draženje kože in oči, če pride v stik s telesom, vdihavanje prahu pa lahko povzroči zdravstvene težave. Pri delu s temi snovmi je treba ves čas nositi rokavice, zaščito za oči in maske.