Kaj je heteronim?

Heteronimski par je par besed z zelo specifično povezavo in razmerjem. Par besed, ki sestavlja par heteronimov, bo enako napisan, vendar bo imel različne pomene in se bo različno izgovarjal. V nekaterih redkih primerih lahko ta vrsta skupine vključuje tri različne besede, vendar se heteronimi običajno nahajajo v parih, vsaj v angleščini in sorodnih jezikih. V smislu jezikovne terminologije nekateri heteronime označujejo kot homografe, ki niso homonimi. Homografi so besede, ki se pišejo enako, homonimi pa besede, ki se izgovarjajo enako; heteronimi so primeri prvih, ne pa tudi slednjih.

Nekatere vrste heteronimov so sestavljene iz besede, ki deluje tako kot samostalnik kot glagol, vsak z enakim črkovanjem. Ko se to zgodi, različni poudarki zlogov pogosto identificirajo samostalnik ali glagol za. Na primer, govornik angleškega jezika lahko uporabi besedo “puščava” kot glagol, ki poudarja drugi zlog, ali kot samostalnik, ki poudarja prvi zlog. Ker razlika v poudarkih ali fonetiki velja za heteronime, je to odličen primer tega besednega para.

Drugi podobni nizi heteronimov so dobri primeri za učence angleškega jezika. V mnogih od teh daljših besed s pripono »ate« se samoglasniški zvok na koncu razlikuje glede na to, ali je beseda glagol ali pridevnik. Eden od odličnih primerov je beseda »izdelati«, ki kot glagol pomeni razlagati vprašanje ali temo in prejme dolg zvok »a« v zadnjem zlogu. Kot pridevnik beseda “izdelano” pomeni veličasten ali izmišljen in ne prejme močnega zvoka “a” na zadnjem zlogu. Ker se te besede pišejo enako, vendar ne zvenijo enako, tvorijo heteronimski par.

V drugih vrstah heteronimov dvojne besede nimajo enakih močnih pomenskih povezav. Z drugimi besedami, nimajo podobnih korenskih pomenov, ampak preprosto predstavljajo naključja, kjer končne kombinacije črk v abecedi vodijo do enako napisanih besed, ki nimajo nobene zveze med seboj. Na primer, beseda »število« kot pogosto uporabljeno osnovno sklicevanje na naštevanje postavk vsebuje zvok »b«, pri čemer ima heteronim »število« kot primerjalna oblika pridevnika »otrpeli« tiho »b«.

Stopnja pojavljanja heteronimov v jeziku je v veliki meri odvisna od tega, kako je ta jezik nastavljen. Na primer, v tonskem jeziku, kjer se izgovorjava razlikuje veliko bolj kot črkovanje abecede, bo pojav teh parov besed pogost. V drugih jezikih z obsežnejšimi abecedami je ta pojav morda manj pogost.