Heliopavza je meja v vesolju, kjer zunanji tlak sončnega vetra našega lastnega sonca, ki ga sestavljajo plini in delci, ki jih navzven “pihajo” sile, ki jih ustvarja sončna peč, doseže ravnotežje z notranjim pritiskom medzvezdnih delcev, ki pritiskajo proti heliosfera. Heliosfera je območje okoli Sonca, na katerega vpliva Sončevo magnetno polje in v katerem sončni veter izvaja opazen zunanji pritisk Sonca. Analogija bi bil balon, v katerem bi bilo sonce. Sončni veter je zrak, ki napihuje balon, zunanji zrak je tlak medzvezdnega medija (ISM), sam balon pa je heliopavza.
Obstoj te meje sodobna znanost sprejema kot dejstvo. Kar še ni določeno, je njen natančen položaj in kako vpliva na interakcijo med heliosfero in medzvezdnim medijem, ki je medzvezdni prostor med sončnimi sistemi. Astronomi in fiziki so veliko sklepali o natančnem položaju in profilu heliosfere in s tem tudi o heliopavzi, vendar natančni podatki zaenkrat še niso na voljo. Upamo, da bodo na voljo natančnejše informacije, ker se sonde, ki jih je ustvaril človek, kot sta Voyager 1 in 2 ter Pioneer 10, nadaljujejo svojo pot iz sončnega sistema v medzvezdni prostor.
Tudi v znanosti je splošno sprejeto, da heliosfera ni popolna krogla. To je zato, ker se Sonce giblje skozi medzvezdni prostor in tako kot pri tekoči reki je »navzgornja« stran heliosfere v smeri Sončevega potovanja stisnjena, »dolvodna« stran pa je podaljšana. Astronomi ocenjujejo, da se heliopavza nahaja približno 100 do 150 astronomskih enot (AJ) od sonca v smeri “navzgor”. Astronomska enota je povprečna razdalja od Zemlje do Sonca ali približno 93 milijonov milj (149 milijonov kilometrov). Razdalja do meje “dolvodno” ni znana, vendar naj bi bila nekoliko bolj oddaljena, morda v območju 170 AU.
Kot meja heliopavza ni absolutna. Delci zunaj heliosfere prodrejo navznoter in domnevajo, da nekateri delci sončnega vetra preidejo čez mejo. V bližini heliopavze, na “gorvodni” strani, naj bi obstajali dve območji stiskanja in turbulence, kjer magnetna polja tvorijo “mehurčke”. Sončni veter, ko se približuje heliopavzi, doseže območje, znano kot zaključni šok, kjer se znatno upočasni. Izven heliopavze, ko se dohodni tok medzvezdnega medija približuje meji, se tudi precej upočasni, območje, znano kot udarni udar.