Rop je, preprosto rečeno, usklajen rop institucije, doma ali drugega varnega kraja. Rop na splošno vključuje več oseb, ki se usklajujejo za krajo nečesa dragocenega, čeprav lahko ena oseba zagreši rop. To dejanje je tatvina in je nezakonito skoraj povsod po svetu. V medijih je beseda rop začela označevati usklajen rop, na filmu in televiziji pa so ga poveličevali kot pustolovsko, četudi nevarno izkušnjo.
Beseda rop najverjetneje izvira iz besede dvigalo, kar v bistvu pomeni dvigniti. To je ameriški sleng izraz, ki je nastal v dvajsetih letih prejšnjega stoletja in je pomenil nekoga, ki bi ukradel ali dvignil premoženje iz trgovine ali druge ustanove. Čeprav v zakonu ni uradni izraz za rop, je začel označevati vsako krajo, ki vključuje rop in načrtovanje ropa. Včasih se imenuje tudi kapa, danes pa se rop na splošno izrecno nanaša na zgodbo ali film o tatvini ali ropu in ne na pravo dejanje ropa.
V filmu se rop odvija v treh delih. Prvi del filma se osredotoča na zbiranje tatov, dotika se njihovega ozadja in okoliščin njihovega kriminala. Ko se tatovi zberejo, začnejo načrtovati zaroto, da bi nekaj ukradli, običajno nekaj zelo dragocenega. V tem delu filma je gledalec usmerjen v sočutje s tatovi ali pa v njihovo kriminalizacijo.
V drugem delu se zgodi rop. Morda bo šlo po načrtih, a pogosteje se kapar zadene in pride do zapleta. Velikokrat je treba premagati sovražnika; morda konkurenčna skupina tatov ali najpogosteje zvit policijski detektiv, ki je v tolpi. Ko se zgodi dejanska kapa, se začne tretji del filma, v katerem se zaplet začne sam reševati in gledalci spoznajo usodo zločincev.
V preteklosti ni bilo nenavadno videti, da so zločince ujeli in za zločin zadoščala pravica. Danes pa številni filmi prikazujejo zločince kot junake, oropano institucijo pa kot skorumpirane institucije, vredne goljufanja. Takšna ureditev je v veliki meri odvisna od družbenega razpoloženja na kateri koli točki zgodovine in aktualni dogodki igrajo veliko vlogo pri odločanju, ali bodo zločinci uspešni ali ne.