High-Bandwidth Digital-Content Protection (HDCP) je oblika upravljanja digitalnih pravic (DRM), ki jo je ustvaril Intel. Zasnovan je bil za zaščito prenosa visokokakovostne digitalne vsebine iz video vira, kot je računalnik, sprejemnik satelitske televizije ali DVD predvajalnik, na sprejemnik, kot je televizijski zaslon ali računalniški monitor. Natančneje, tehnologija je želela doseči določeno stopnjo zaščite avtorskih pravic v avdio in video vsebinah, kot so filmi, video posnetki in televizija.
Številne naprave za predvajanje videa in zvoka imajo v sebi specifikacijo HDCP. Čeprav vsi računalniki niso združljivi s HDCP, so se nekateri proizvajalci računalnikov obrnili na HDCP, da bi zagotovili dodatne zaščitne ukrepe. Računalniki, opremljeni z operacijskim sistemom Windows® Vista®, na primer, imajo običajno specifikacijo HDCP. Specifikacije HDCP je mogoče najti v nekaterih digitalnih video vmesnikih (DVI) – standard video vmesnika, ki ga najdemo v napravah za prikazovanje, kot so ploščati LCD-ji. HDCP je mogoče najti tudi v številnih monitorjih, igralnih konzolah, predvajalnikih blue-ray, ki imajo multimedijske vmesnike visoke ločljivosti (HDMI), pa tudi v monitorjih in sistemih za domači kino, ki imajo vmesnike DisplayPort.
HDCP v bistvu deluje tako. Ko je DVD ali blue-ray disk vstavljen v računalnik ali DVD predvajalnik ali ko je satelitski sprejemnik vklopljen, oddajnik takoj preveri, ali je sprejemnik licenciran s tipkami za upravljanje HDCP. Če naprava nima ustrezne licence, ji ne bo dovoljeno sprejemati in prikazovati materiala, zaščitenega s HDCP. Če so na voljo ustrezne kontrole HDCP, bo DVD ali avdio in video vsebina prikazana na tem računalniškem monitorju ali televizijskem zaslonu.
Licenca HDCP se preverja skozi celotno sejo gledanja – ne le na začetku prenosa. Na splošno kontrole HDCP omogočajo prijazno izmenjavo med oddajnikom in sprejemnikom, medtem ko drugim sprejemnikom preprečujejo prestrezanje, krajo ali drugačen ogled vsebine.
Kršitve licence HDCP lahko povzročijo globe in vaša zmožnost gledanja vsebine, zaščitene s HDCP, se lahko prekliče. Leta 2001 je skupina raziskovalcev trdila, da je uspela ustvariti vdor za HDCP in zaobiti zaščito šifriranja. Kljub temu je Zvezna komisija za komunikacije leta 2004 odobrila zaščitno tehnologijo.