Hash algoritem, znan tudi kot hash funkcija, je matematični postopek, ki se uporablja v računalniškem programiranju za pretvorbo velikega dela podatkov v manjši reprezentativni simbol, znan kot zgoščeni ključ. Glavna uporaba hash algoritmov se pojavlja v velikih zbirkah podatkov. Vsaki zbirki podatkov je dodeljen hash ključ, ki je kratek simbol ali koda, ki jo predstavlja. Ko mora uporabnik najti ta del podatkov, vnese simbol ali kodo in računalnik prikaže celoten podatek.
Za zgoščevanje, kot se imenuje ta proces, za delovanje potrebuje zgoščeno funkcijo ali zgoščeni algoritem. To računalniku pove, kako naj vzame hash ključ in ga poveže z nizom podatkov, ki jih predstavlja. Območja v računalniškem programu, znana kot reže ali vedra, shranjujejo informacije in vsak ključ se povezuje na določeno režo ali vedro.
Da bi v celoti razumeli algoritem hash, si je najbolje predstavljati, da računalniški program deluje kot slovar. Vsaka črka abecede predstavlja hash ključ. Strani, ki vsebujejo vse besede, ki se začnejo z določeno črko, se štejejo kot reža ali vedro. Če je oseba iskala seznam besed, ki se začnejo s črko A, bi lahko v računalnik vtipkala črko A, ki predstavlja ključ, in zgoščevalni algoritem bi poiskal režo, ki se ujema s tem specifičnim ključem.
Nato bi pridobil vse dele podatkov v tej reži. V tem primeru bi vrnil vse besede, ki so se začele s črko A. Ta primer prikazuje poenostavljeno različico delovanja zgoščenega algoritma. Lahko tudi poveže hash ključ z enim določenim delom podatkov in namesto več kosov bi se prikazal samo ta del podatkov.
Celoten postopek je vsebovan v zgoščevalni tabeli ali preslikavi razpršitve. Ta tabela beleži podatke in ujemajoče se ključe, ki jim ustrezajo. Nato uporabi hash algoritem za povezavo ključa z delom podatkov, ko ga uporabnik zahteva. Raziskovalec, ki poskuša primerjati podobne posnetke iz svojih eksperimentov, lahko ustvari hash algoritem, ki dodeli ključ vsem podobnim podatkom. Nato bi mu naenkrat prikazal vse podobne podatke, ki bi jih lahko primerjal.