Guillemet je ločilo v kategoriji seznanjenih oklepajev, ki služijo za obdajanje niza besed. Oblikovan je kot dva odseka črte, ki sta zgibno povezana v smerno puščico. To so lahko enojni ali dvojni znaki in mnogi jeziki uporabljajo to ločilo kot narekovaje. Takole so videti: «in». S prihodom računalniških jezikov in digitalnega tiska so simboli dobili tudi dodatne funkcije.
Guillemet je francoska beseda, za katero verjamejo, da je dobila ime po piscu, ki je prvi vgraviral in natisnil »francoski citat«. V angleščini se to imenujejo kotni narekovaji, vendar je to redko ločilo. Nenavadno jih lahko imenujemo tudi “citati račjih nog” zaradi njihove podobnosti z blatnimi odtisi živali. Včasih jih napačno imenujejo guillemot, ki je vrsta morskih ptic.
Francoščina ni edini jezik, ki uporablja guillemete kot narekovaje. Španščina, ruščina in švicarsko-nemščina so nekateri od mnogih jezikov, ki jih uporabljajo za isti namen – za označevanje in ločevanje govora. Različni jeziki pa jih lahko uporabljajo na različne načine. Francoščina začne narekovaje z levo usmerjenim guillemetom in ga konča z desno, podobno kot pri zavihanih pametnih narekovajih, ki se uporabljajo v angleškem tipu. Danščina obrne smer puščic navznoter, finski jezik pa uporablja izključno ločila z dvojno desno puščico.
Guillemet z enojno oznako izgleda takole: ‹ in ›. Ti se v nekaterih jezikih uporabljajo kot ugnezdeni, sekundarni narekovaji, na enak način kot enojni narekovaji v angleščini. Posebnih znakov ni na tipični angleški tipkovnici. Za njihove približke se uporabljajo simboli neenakosti za manj kot (), imenovani tudi broketi, in se po potrebi dvakrat vnesejo.
Glifi so bili imenovani tudi diamantni oklepaji in ševroni, slednji pa se nanašajo na trikotne črte vojaških insignij in heraldičnih ščitov. Digitalno so znaki opredeljeni kot levi in desni kotni narekovaji. Imajo svoje standardizirane alfanumerične oznake. Zaradi relativne redkosti simbolov v običajnem besedilu več računalniških programov uporablja guillemete kot ločila za označevanje začetka in konca logičnih operacij. Naključni uporabniki računalnikov so te oklepaje običajno sprejeli tudi v besedilni komunikaciji, da opišejo pošiljateljevo stanje ali dejanje, na primer za izražanje “nasmejanja”.
Dvojni guilmetovi so postali univerzalni simboli v elektronskih napravah za hitro previjanje posnetih medijev naprej in nazaj. Pravokotni narekovaji so se vse pogosteje uporabljali v angleškem tisku kot alternativa za tritočkovo (…) ali kot znak za označevanje nadaljevanja vsebine besedila drugje. Nasprotno pa se v drugih jezikih guillemet kot narekovaji vedno pogosteje uporablja zamenljivo z angleškimi ločili “in”.