Gradbena garancija jamči, da je gradbeno delo opravljeno pravočasno. Druga imena za gradbeno obveznico vključujejo garancijo za uspešnost, jamstvo ali pogodbeno garancijo. Zakoni zahtevajo, da gradbena podjetja, gradbeniki ali splošni izvajalci pridobijo gradbeno obveznico za javne projekte. Če izvajalec ne more dokončati določenega projekta, poroštvena družba ukrepa, da zagotovi, da drugi izvajalec dokonča delo.
V večini jurisdikcij zakoni od izvajalcev zahtevajo, da zagotovijo gradbeno garancijo za javne projekte, kot je nova vladna zgradba ali avtocesta. To ščiti javna sredstva, če graditelj projekta ne more dokončati. Ti zakoni pa ne veljajo nujno za zasebne projekte. Za zasebne projekte, odvisno od jurisdikcije, je pridobitev obveznice lahko predmet pogajanj. Z drugimi besedami, zasebni lastnik lahko od izvajalca zahteva pridobitev obveznice kot pogoja za pridobitev določene zaposlitve.
Gradbena garancija ščiti pred insolventnostjo izvajalca. To pomeni, da izvajalec ne more plačati svojih dolgov, ko zapadejo. Če se to zgodi, izvajalec najverjetneje izgubi sposobnost dokončanja določenega projekta. Gradbena garancija ščiti tudi pred drugimi vrstami tveganj, kot je neizpolnjevanje pogodbenih specifikacij izvajalca.
Izvajalec pridobi gradbeno garancijo od poroštva. Garancija oceni izvajalca na podlagi več dejavnikov, vključno s finančno močjo, kreditno zgodovino, referencami in izkušnjami. Garancija v bistvu pregleduje poslovanje in zgodovino izvajalca. Če se poroštvo prepriča, da je izvajalec sposoben opraviti določeno delo, izvajalcu proda obveznico. Garancija običajno temelji ceno obveznice na odstotku celotne pogodbene cene.
Če izvajalec ne more dokončati projekta, pride do privzete vrednosti. Lastnik projekta obvesti poroštvo. Garancija obvezuje poroštvo, da odpravi težavo. Garancija določa, ali je privzeta vrednost zakonita. Če je, mora poroštvo najeti drugega izvajalca, da dokonča delo in morda plača kazen, odvisno od pogojev obveznice.
Pomanjkljivost gradbene vezi je njena cena. Ker je cena obveznice pogosto odvisna od stroškov posameznega projekta, lahko strošek za obveznico ovira konkurenco projektov. Manj konkurence na splošno pomeni višje cene. Navsezadnje izvajalec prenese stroške obveznice na stranko, ki plača delo, ki je v primeru javnega projekta običajno davkoplačevalec. Pri zasebnem projektu se mora lastnik nepremičnine odločiti, ali naj od izvajalca zahteva pridobitev obveznice, razen če obveznico zahteva lokalna zakonodaja in/ali banka, ki financira projekt.