GPS antena je naprava, ki pomaga povečati sprejemni signal enoti GPS, ne glede na to, ali gre za samostojno ali vgrajeno enoto. Antena GPS se pogosto uporablja v situaciji, ko je sama enota GPS nekako odstranjena iz vidne črte v nebo, kot v avtomobilu, da bi GPS-u pomagal “videti” nebo, ne da bi ga bilo treba premakniti. GPS antene je mogoče kupiti za različne proračune ali pa je mogoče izdelati cenejše domače različice s precej običajnimi komponentami.
GPS ali Global Positioning System je satelitski sistem, ki ga je prvotno razvilo Ministrstvo za obrambo Združenih držav Amerike. Uporablja več kot dva ducata satelitov, ki krožijo okoli Zemlje, da lahko sprejemniki na tleh ali na nebu natančno povejo, kje so, tako da sprejemajo glave več satelitov. Z uporabo te lokacije lahko naprave zaznajo ne le zemljepisno širino in dolžino, temveč tudi višino ter celo smer in hitrost. Dolga leta je bil GPS v Združenih državah rezerviran za vojaško uporabo, vendar je po direktivi predsednika Reagana leta 1983 postal odprt za civilno uporabo.
Civilni GPS vsebuje določene omejitve, ki jih je uvedla ameriška vlada, da bi zagotovila, da sovražne sile ne uporabljajo tehnologije v raketah. Kot rezultat, potrošniški GPS ne more delovati pri gibanju z več kot 515 m/s na več kot 60,000 čevljev (18 km). V osemdesetih in zgodnjih devetdesetih letih se je GPS uporabljal predvsem na komercialnih poteh, na primer na ribiških čolnih, letalih ali za geografsko raziskovanje. V poznih devetdesetih letih je začel pridobivati na priljubljenosti med potrošniki za pohodništvo ali vožnjo, v novem tisočletju pa so avtomobile opremili z vgrajenim GPS-om, ki je dajal navodila za vožnjo, mobilni telefoni pa so začeli vključevati GPS za navodila in lokacijo.
GPS enota ima vgrajeno anteno, ki je običajno precej majhna in se nahaja znotraj enote. Čeprav bo to verjetno delovalo v idealnih okoliščinah, na primer, ko se v puščavi premikate z nizko hitrostjo ali ostanete pri miru, morda ne bo delovalo tako dobro, kot bi si želeli v težjih okoliščinah. Enota GPS ima rad jasen, neoviran pogled na nebo, da najbolje sprejema mikrovalovne signale, ki ji omogočajo komunikacijo s sateliti. Za enote GPS v avtomobilih je to lahko problematično, zato se pogosto uporablja zunanja GPS antena, ki je nameščena na zunanji del avtomobila z magnetom in povezana s samo enoto s kablom.
V situacijah, kot je težka streha med pohodništvom, majhna antena GPS, vgrajena v potrošniško enoto, morda ne bo mogla idealno komunicirati s sateliti. V tem primeru večja, naprednejša GPS antena pomaga enoti premagati okoljske izzive, da daje jasen signal. Podobno lahko premikanje z velikimi hitrostmi preplavi manjšo, manj izpopolnjeno anteno, zunanja naprava pa lahko poveča signal.
Obstaja več različnih vrst anten GPS, pri čemer sta najbolj priljubljena sloga obliž in Quad Helix. Učinkovitost obeh je približno enaka, čeprav mnogi ljudje menijo, da ima štirivijalna vijačnica nekoliko večjo občutljivost. Druge vrste anten vključujejo mikrotrakove, od katerih je obliž ena konfiguracija, ravninske obroče in spiralne vijačnice.