Internetna tehnologija splošne paketne radijske storitve (GPRS) uporablja tehnologijo Global System for Mobile Communications (GSM), ki uporabnikom omogoča dostop do interneta z mobilnih telefonov z zmožnostjo GSM. Mobilni telefoni GPRS lahko prenašajo in sprejemajo pakete ali enote podatkov. To omogoča ponudnikom mobilnih telefonskih storitev omrežja GSM, da svojim uporabnikom ponudijo osnovne internetne storitve, kot so e-pošta in besedilna sporočila.
Internetna storitev GPRS omogoča tudi brskanje po internetu po protokolu Wireless Application Protocol (WAP) z mobilnim telefonom. S povprečno hitrostjo prenosa približno 35 kilobitov na sekundo (kbps) internetna storitev GPRS velja za prvo raven druge generacije (2G) internetne mobilne tehnologije. Številni osebni digitalni pomočniki (PDA) uporabljajo internetno tehnologijo GPRS.
Uporabnikova specifična številka mobilnega telefona se ne uporablja za povezavo z internetno storitvijo GPRS. Namesto tega se povezava vzpostavi prek imena dostopne točke (APN). Uporabniki se zaračunavajo glede na količino prenesenih podatkov med posamezno sejo, pa tudi glede na splošno raven prenosa podatkov v določenem obračunskem obdobju. To se razlikuje od govornih klicev, ki se zaračunavajo po minutah ali po celotni porabi, odšteti od dodeljenega časa, določenega v pogodbi med uporabnikom in ponudnikom mobilnega telefona.
Internetna storitev GPRS je pogosto izjemno draga. Obstajajo tudi druge pomanjkljivosti, kot je dejstvo, da je brskanje po internetu pogosto omejeno na enobarvni zaslon. Počasna hitrost prenosa otežuje, če ne celo nemogoče, velike priloge e-pošte in druge operacije, ki zahtevajo veliko podatkov, za naprave, ki podpirajo internet GPRS. Posledično je tehnologija tretje generacije (3G) nadomestila tehnologijo GPRS in druge aplikacije 2G, tako kot so inovacije 2G nadomestile analogno ali prvo generacijo tehnologije.
Omrežja Enhanced Data GSM Environment (EDGE) so bila razvita posebej za upravljanje s tehnologijo 3G. Omrežna storitev EDGE omogoča bogatejšo internetno izkušnjo za uporabnike mobilnih telefonov, vključno z video posnetki in polnobarvnim brskanjem po internetu. Povprečna hitrost prenosa EDGE je 75 do 135 kbps. Zaradi teh izboljšanih funkcij so mnoga podjetja svojo mobilno tehnologijo preselila v omrežja 3G in EDGE.
Druga pomembna razlika med internetno storitvijo GPRS in omrežno storitvijo EDGE je, da omrežja EDGE omogočajo večkratni dostop s časovno razdelitvijo (TDMA). TDMA razdeli en kanal na več rež s postopkom, znanim kot multipleksiranje. Multipleksiranje združuje več signalov nizke hitrosti za prenos po enem samem hitrem kanalu, kar omogoča istočasno analogni in digitalni prenos.