Gozdno vrtnarjenje je pristop k vrtnarstvu, ki vključuje replikacijo gozdnega ekosistema z drevesi in rastlinami, ki proizvajajo hrano. Več kultur ima dolgo zgodovino vrtnarjenja v gozdovih, kot je vidno v regijah, kot je Južna Amerika, vendar se zdi, da je ustvarjanje popolnoma novih vrtnih okolij za gozdno vrtnarjenje izviralo iz Anglije v 20. stoletju. Gozdni vrtovi se lahko prilegajo zelo majhnim zemljiščem, zaradi česar so možnost za ljudi z omejenim vrtnarskim prostorom.
Običajno vrtnarjenje praviloma poteka v eni ravnini. Posevki so zasajeni ravno in negovani na prostem. V gozdnem vrtu se medsebojno obrezovanje uporablja za ustvarjanje različnih nivojev ali plasti. To ima za posledico zelo visok pridelek, ker si več pridelkov deli isti prostor. Ustvarja tudi bolj naraven vrt, ki vključuje habitat za živali in rastline. Gozdno vrtnarjenje se lahko ukvarjajo ljudje vseh starosti in ravni vrtnarskih veščin.
Zgornje plasti gozdnega vrta so krošnje zrelih sadnih dreves. Spodaj so posajena pritlikava drevesa in grmičevje, v spodnjih plasteh vrta pa so manjše rastline, kar ustvarja vrsto plasti, kot jih najdemo v naravnem gozdu. Skozi gozdni vrt se prepletajo plezalke. Spremljevalna zasaditev rastlinam zagotavlja številne prednosti, vključno z bogatejšo zemljo, zaščito pred elementi za krhke rastline in večjo varčevanje z vodo.
Ko je vrt vzpostavljen, je lahko vrtnarjenje, odvisno od tega, katere rastline se uporabljajo, manj delovno intenzivno kot upravljanje običajnega vrta. Številne rastline so trajnice ali se zlahka zasejejo, tla pa se tako kot v naravnih gozdovih obogatijo z odpadlim sadjem, listno steljo in drugimi organskimi ostanki. Zasaditve lahko uredimo tako, da vključujejo rastline, ki potrebujejo sonce, pa tudi rastline, ki imajo raje delno senco. Poti skozi vrt omogočajo dostop do različnih rastlin za obiranje in vzdrževanje.
Gozdno vrtnarjenje se lahko izvaja z avtohtonimi drevesi in rastlinami za vrt, ki je posebej nizek za vzdrževanje, ali pa se vnesene rastline mešajo z avtohtonimi vrstami. Ena od prednosti te oblike vrtnarjenja je, da se med posevki zadržuje plevel, saj je le malo območij, kjer se bo plevel lahko uveljavil.
Vzpostavitev gozdnega vrta zahteva nekaj načrtovanja in premišljenosti. Glavne elemente vrta, kot je sadno drevje, je treba posaditi previdno, da imajo prostor za rast, manjše trajne rastline pa razporediti okoli njih. Gozdnim vrtnarjem bo morda koristno narisati zemljevide nad glavo, da organizirajo svoje zasaditve, poleg tega pa narišejo vrt s strani, da dobijo predstavo o tem, kako bodo plasti izgledale, ko bo vrt dozorel. Traja lahko več let, da se vrt popolnoma uveljavi.