»Denar v blagajni« je izraz, ki se uporablja za opis kratkoročnih likvidnih sredstev podjetja ali posameznika. To vključuje dejansko gotovino in dostopna stanja na čekovnih, varčevalnih, denarnih računih in drugih podobnih računih. V nekaterih primerih so lahko vključena tudi razpoložljiva kreditna sredstva. Ta sredstva se razlikujejo od bilančne vsote, ki dodatno vključuje stvari, kot so lastniški kapital v nepremičninah in opremi, in lahko vključujejo tudi fakturirana denarna sredstva. Količina gotovine, ki je takoj na voljo osebi ali podjetju, lahko igra pomembno vlogo pri nakupu in kreditnih odločitvah.
Glavna razlika med gotovino v blagajni in drugimi vrstami sredstev je takojšen dostop. Na splošno ni treba, da so sredstva fizično prisotna v prostorih, da se štejejo za “pri roki”. Dokler ima podjetje ali posameznik dostop v dokaj takojšnjem časovnem okviru, se sredstva štejejo za del te kategorije.
Poleg tega ni nujno, da so sredstva, ki se štejejo za “gotovina”, fizični denar. Štejejo tudi elektronska sredstva, kot so tista na bančnih računih. Poleg tega so včasih lahko vključena sredstva na kreditnih računih, kot so kreditne kartice ali kreditne linije lastniškega kapitala, če je do njih mogoče hitro dostopati.
Vsako sredstvo, ki se šteje za del gotovine, mora biti likvidno. To pomeni, da ne zahteva prodaje ali prenosa fizičnega ali neopredmetenega predmeta, da bi dosegel njegovo celotno ali delno vrednost. Iz tega razloga se lastniški kapital v stanovanju, fizični predmeti vrednosti ter delnice ali deleži ne štejejo za »denar« ali »v blagajni«.
Upniki včasih zahtevajo dokazilo o likvidnih sredstvih pred podaljšanjem posojila ali pred določitvijo provizij in obrestnih mer. V nekaterih primerih je za dostop do kreditnih sredstev potreben določen znesek takih sredstev. Na primer, posameznik ali podjetje, ki želi kupiti avtomobil ali kos nepremičnine, mora pogosto plačati gotovino. V teh primerih se razpoložljivi kredit ne šteje za gotovino, ker je ponudba pogojena s trenutnim stanjem kredita.
Podjetja in posamezniki bodo morda morali spremljati gotovino v blagajni, da bi upravljali denarni tok. To pomeni, da je ves čas na voljo dovolj denarja ali kredita za kritje stroškov. To bi lahko pomenilo tudi vzdrževanje ustreznega rezervnega sklada, tako da je mogoče nepričakovane, nujne stroške plačati brez prekinitve poslovnih ali osebnih operacij.