Merilo jakosti magnetnega polja se imenuje gostota magnetnega pretoka ali magnetna indukcija. Magnet naj bi imel severni in južni pol; dva magneta se bosta odbijala, ko sta podobna pola obrnjena drug proti drugemu, in privlačila drug drugega, ko se nasprotna pola približata drug drugemu. Električno nabiti delci se odbijajo tudi v magnetnih poljih.
Gostota magnetnega pretoka je podobna značilnostim električnega in gravitacijskega polj. Jakost električnega polja je sila, ki deluje na telo na enoto naboja, gravitacijsko polje pa sila, ki deluje na telo na enoto mase. Magnetno polje ustvarja električni tok. Gostota magnetnega pretoka (B) je sila (F), ki deluje na prevodni material na enoto dolžine (l) in na enoto toka (I), ki jo lahko zapišemo kot enačbo B = F / I x l. Enota za gostoto magnetnega pretoka se imenuje Tesla.
Magnetno polje se vedno ustvari pod kotom 90 stopinj glede na premikajoče se električno polje. Smer električnega toka, magnetnega polja in magnetne sile določa pravilo leve roke Johna Ambrosea Fleminga. Če držite prva dva prsta in palec leve roke pod pravim kotom drug na drugega, bosta kazala relativne smeri potiska, polja in toka. Kot kaže podobnost prvih zvokov besed, palec kaže relativno smer potiska, prvi prst pa relativno smer polja. Drugi prst kaže relativno smer toka.
Magnetno polje je mogoče videti samo z uporabo paličnega magneta, lista belega papirja in nekaj železnih opilkov. To naredimo tako, da magnet položimo pod papir in ga rahlo potresemo z opilki. Polnila se bodo poravnala z ukrivljenimi linijami pretoka magnetnega polja. Več pil bo pritegnilo na oba konca magneta kot na sredino, kar pomeni, da je magnetni tok najmočnejši na teh točkah. To velja tudi za zemeljsko magnetno polje.
Zemljino magnetno polje je posledica prisotnosti staljenega, vrtečega se železnega jedra v njegovem središču. Njegova gostota pretoka je najmočnejša na severnem in južnem polu. Električno nabiti delci sonca se privlačijo k polom, kar povzroča auroro borealis ali severni sij in auroro australis ali južni sij.
Šibkejši magneti se bodo poravnali s pretočnimi linijami močnejših magnetov. Prav ta pojav izkorišča kompas, katerega igla je zelo šibek magnet. Po dogovoru južni pol kompasa kaže na severni pol Zemlje, če pa bi bil kompas magnetiziran v nasprotni smeri, bi kazal na južni pol.