Gospodarsko pravo je zakon, ki ureja široka in včasih nejasna področja poslovanja, potrošniških transakcij in trgovine. Uporaba gospodarskega prava je razvila poseben sklop zakonov, ki se uporabljajo za gospodarske dejavnosti, dejavnosti in transakcije. Ta veja civilnega prava obravnava tako preprosta kot zapletena vprašanja, ki se pogosto nanašajo na vprašanja javnega in zasebnega sektorja. Gospodarsko pravo ureja prodajo in distribucijo blaga ter ustrezen postopek plačila transakcij.
Številne države delujejo v skladu s civilnimi zakoniki, ki so sestavljeni iz podrobnih izjav glede gospodarskega prava. V Združenih državah (ZDA) gospodarsko pravo ureja kongres s pooblastili, ki so mu podeljeni za urejanje meddržavne trgovine, in vlade držav pod jurisdikcijo policije. Trgovska zakonodaja v ZDA je bila sprejeta na podlagi načel pravne trgovine iz 17. stoletja in je bila najprej vključena v običajno pravo. Zvezna vlada ZDA je pri sprejemanju enotnega trgovinskega zakonika (UCC) poskušala imeti neko obliko enotnega gospodarskega prava.
V domačem okolju je gospodarska zakonodaja zanimiva za potrošnike, saj se zakoni običajno uporabljajo za urejanje potrošniškega prava. V ZDA je industrija potrošniških kreditov urejena s komercialnim delom zakonske zakonodaje. Kredit je tisto, kar potrošniku omogoča, da sčasoma financira nakup, namesto da bi plačal celotne stroške v času transakcije. Kreditne kartice so pogosta oblika potrošniškega kredita, ki ga uporabljajo potrošniki v večini delov sveta. Posamezniki, podjetja in banke to financiranje zagotavljajo tudi s hipotekami in različnimi posojili.
V 11 zveznih državah ZDA in Guam je bil sprejet Enotni zakonik o potrošniških kreditih (UCCC) za zaščito potrošnikov, ki poskušajo pridobiti kredit za financiranje različnih transakcij, zagotavljanje dostopnosti kredita za potrošnike in urejanje poštene prakse kreditne industrije. Zvezno je bil sprejet Zakon o varstvu potrošniških kreditov, da bi uredil industrijo potrošniških kreditov. Gre še naprej za zaščito pred diskriminacijo pri dodeljevanju kreditov potrošnikom in za urejanje poštene prakse pobiranja.
Na mednarodni ravni se je trgovina izjemno povečala, kar je povzročilo porast pomena mednarodnega trgovinskega prava. Potreba po enotnih ali usklajenih kodeksih mednarodnega gospodarskega prava je postala očitna, kot je razkrila mednarodna raziskava odvetnikov, ki sta jo skupaj sponzorirala Lexis Nexis in Mednarodno odvetniško združenje. Razkrilo je, da čeprav je pravna praksa še vedno večinoma domača, obstaja konvergenca zakonov na področju trgovine in naložb. Anketirani odvetniki iz osmih držav so se strinjali, da bi neka standardizacija na mednarodni ravni trgovinskega in naložbenega prava zelo koristila mednarodni trgovini.
Evropska unija (EU) je to uskladitev zasebnega prava odločila za svoj cilj razvoja lastnega notranjega trga. EU od vseh držav, ki vstopajo v unijo, zahteva, da pred končnim sprejetjem podpišejo pogodbe in sprejmejo določena pravila, predpise in statute, ki spodbujajo usklajevanje mednarodnih trgovinskih zakonov. Drugi način, kako se ta koncept raziskuje, je z ratifikacijo ali sprejetjem pogodb, ki urejajo gospodarsko pravo. Najbolj priznana pogodba na tem področju je Konvencija Združenih narodov (ZN) o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (CISG). Obstaja veliko drugih orodij, ki se uporabljajo za urejanje in uskladitev gospodarskega prava na domačem in mednarodnem nivoju, z nenehnim povečanjem mednarodne trgovine pa se lahko razvoj novih metod usklajevanja izkaže za sestavni del.