Gospodarski šok je vsak nepričakovan dogodek, ki ima drastičen učinek na gospodarski sistem. Običajno se izraz “ekonomski šok” posebej nanaša na dogodke, ki se zgodijo zunaj danega gospodarskega sistema, vendar še vedno pomembno vplivajo na sistem. V nekaterih primerih pa se izraz uporablja za pomembne, a nepričakovane dogodke, ki se zgodijo v sistemu. Šoki se ponavadi pojavijo v obliki šokov ponudbe ali šokov povpraševanja; oskrbovalni šoki so veliko pogostejši. V ekonomskem sistemu se “ponudba” in “povpraševanje” nanašata na razpoložljivost in željo po določenem blagu ali družini blaga na trgu.
V ekonomskem šoku ponudbe ima nek nepričakovan dogodek drastičen učinek na ponudbo določenega izdelka ali storitve. Če se ponudba določenega blaga ali storitve znatno zmanjša, se njeni stroški povečajo, razpoložljivost pa zmanjša. Ta kombinacija gospodarske stagnacije in inflacije se običajno imenuje stagflacija. Po drugi strani pozitiven šok ponudbe običajno vodi v povečanje razpoložljivosti in znižanje cene. Ko se to zgodi, ni nenavadno, da ponudba preseže povpraševanje, kar povzroči neprodajni presežek blaga.
Po drugi strani pa v ekonomskem šoku povpraševanja nepričakovan dogodek nenadoma in bistveno spremeni povpraševanje po določenem blagu ali storitvi. Učinki, ki jih ima to na gospodarstvo, so podobni učinkom ekonomskega šoka ponudbe. Ko se povpraševanje znatno poveča, se cene zvišajo, razpoložljivost pa se zmanjša; ko se povpraševanje zmanjša, se cena zniža in razpoložljivost ostane visoka. Nenadna, drastična povečanja in zmanjšanja ponudbe oziroma povpraševanja se imenujejo pozitivni in negativni šoki ponudbe oziroma povpraševanja. Šoki ponudbe in povpraševanja so po naravi začasni; sčasoma se gospodarstvo vrne v neko obliko ravnotežja.
Gospodarski šok lahko povzročijo številni različni dogodki, nekateri zaradi človekove dejavnosti, drugi pa preprosto po naključju. Naravne nesreče lahko povzročijo gospodarske šoke z uničenjem zalog blaga, uničenjem različnih proizvodnih sredstev ali povzročijo nenadno povpraševanje po različnih gradbenih ali medicinskih materialih. Uvedba nove tehnologije lahko povzroči tudi gospodarski šok, saj lahko nova tehnologija v nekaterih primerih drastično poveča ponudbo določenega izdelka. Šoki povpraševanja običajno izvirajo iz dejavnosti vlade; zvišanje ali znižanje davkov ali spremembe denarne ali fiskalne politike lahko povzročijo nepričakovane spremembe v povpraševanju potrošnikov.