Dober dvo-čevelj je nekdo, na katerega gledajo kot na zastrašujoče krepostnega, samopravičnega ali sramežljivega. Morda boste slišali tudi dober dvo-čevelj, ki se imenuje »dober priboljšek«, slengovski izraz, katerega izvor je povezan z besedami »dobri dvo-čevlji«. Ta angleški idiom ima precej dolgo zgodovino, s številnimi preobrati.
Izraz izvira iz otroške knjige Zgodba o majhnih dobrotnih dvočevljih, ki je bila anonimno izdana leta 1765. Knjiga, ki je bila takrat zelo priljubljena, govori o revnem otroku, ki hodi naokoli v enem čevlju. Gospod ji da nov par čevljev, ona pa teče po skupnosti z besedami “dva čevlja, dva čevlja!” Ko deklica odraste, postane učiteljica in se na koncu poroči z bogatim moškim. Posledica zgodbe je bila, da je bila, čeprav je kot otrok trpela, krepostna, zato je bila na koncu nagrajena. “Dobro,” je mimogrede okrajšava za “Goodwife”, običajen izraz vljudnega nagovora za ženske v nižjih slojih v tistem času.
Govorci angleškega jezika so skoraj takoj začeli uporabljati besedno zvezo za opis posebej krepostnih ljudi, zlasti majhnih otrok, čeprav bi izraz lahko uporabili za opis nekoga katere koli starosti. Vendar je imel izraz tudi subtilno rob; deklica v zgodbi se zdi nekoliko neumna in neumna, zato je bil slengovski izraz mišljen tudi kot namig na to, da je nekdo poleg tega, da je kreposten, razdražljiv, nagajiv ali ne preveč bister.
Sčasoma se je pomen besedne zveze še bolj zasukal. V sodobni rabi ljudje običajno uporabljajo izraz za označevanje nekoga, ki velja za neiskrenega. Imenovati se s tem imenom pomeni biti v bistvu obtožen pretvarjanja, izraz pa je povezan z ljudmi, ki se pretvarjajo, da so krepostni ali dobri, da bi nekaj pridobili. Zato bi otroka, ki poskuša biti prijazen z učiteljem v razredu, da bi prejel pohvalo, lahko imenovali prijazen čeveljček na igrišču.
Ta idiom je povzročil tudi odcep “dobro dobroto”, kar pomeni skoraj isto kot “dobri dvojni čevlji”. Premik s pozitivne konotacije na negativno pravzaprav ni tako nenavaden v svetu angleških idiomov. Ko se družbene vrednote spreminjajo in ljudje pozabljajo na izvor idiomov, se lahko njihov pomen obrne od izvirnika.