Gomfoza je sklep, ki zasidra zob v vtičnico. Ti sklepi imajo zelo omejen razpon gibljivosti, da držijo zobe trdno na mestu, čeprav jih je, kot je prikazano z naramnicami, mogoče sčasoma premikati postopoma. Obrobljajo zgornjo in spodnjo čeljust v vsaki zobni vtičnici in so znani tudi kot kolčni in vtičnici. Vsak zob ima kostne izbokline, zatiče, ki se s pomočjo gomfoze zaskočijo v vtičnico. Motnje v ustih včasih vključujejo te sklepe.
Ta poseben sklep je primer sinartroze, sklepa z omejenim ali brez gibanja. V telesu lahko najdemo več drugih sklepov te vrste, vključno s povezavami med ploščami lobanje. Gomfoza je sestavljena iz vlaknastega tkiva, skupka trdih vezi, ki se pritrdijo na vtičnico in osnovo zoba. Ko ljudje odrastejo in izgubijo začetni niz mlečnih zob, se pri novih zobeh razvijejo gomfoze, ki jih zasidrajo v čeljust.
Ena od motenj, ki lahko prizadene gomfozo, je skorbut, bolezen vezivnega tkiva. Vezivna tkiva, kot so vezi okoli zob, pa tudi dlesni, se lahko začnejo raztapljati. Pri bolnikih z nezdravljenim skorbutom se lahko razvijejo ohlapni zobje, ki lahko sčasoma izpadejo, ker so sklepi preveč nestabilni. Parodontalna okužba in vnetje lahko tudi poškoduje sklep, kar povzroči bolečino in erozijo v mehkem tkivu. V drugih primerih lahko kronične težave z zobmi zrahljajo vezi in povzročijo izgubo ali nestabilnost zob.
Pacienti z naramnicami in retainerji izkoristijo omejen obseg gibanja, ki ga ponuja gomfoza, da povlečejo zobe v nove položaje. To je morda potrebno iz različnih razlogov. Cilj je enakomerno poravnati zobe, da ustvarite močan, zdrav ugriz. Naramnice se sčasoma postopoma prilagajajo, da povlečejo in potisnejo zobe na svoje mesto. Med vsako prilagoditvijo imajo zobje in čeljust čas, da si opomorejo.
Zobozdravniki se lahko z gomfozo srečajo pri različnih posegih na zobeh, predvsem pri ekstrakciji. Pri ekstrakciji zobozdravnik odstrani zob v enem kosu, pri čemer pazi, da se zobne korenine in vse ostalo pritrdi na zob. Prisotnost trdih ligamentov lahko oteži ekstrakcijo, zato mora zobozdravnik uporabiti ustrezne ravni pritiska, da previdno izvleče zob, ne da bi poškodoval čeljust. Po ekstrakciji bo zobozdravnik morda moral zdraviti vtičnico, da omeji tveganje okužbe in poskrbi za udobno počutje pacienta.