GNU Lesser General Public License je licenca za prosto programsko opremo, ki jo izdaja Fundacija za prosto programsko opremo ali FSF. Je alternativa tradicionalnim avtorskim pravicam, za katere nekateri menijo, da so preveč omejevalne, in izvirni splošni javni licenci GNU, za katero so drugi menili, da je preveč dovoljena. Manjša splošna javna licenca GNU (LGPL), ki je bila prvič objavljena leta 1999, se na več načinov razlikuje od splošne javne licence GNU ali GPL. Najpomembnejša razlika je v tem, da lahko do programov, licenciranih pod GNU Lesser General Public License, dostopa ali uporablja kateri koli program, vključno z avtorsko zaščitenimi lastniškimi programi. Programsko opremo, licencirano pod tradicionalnim GPL, lahko uporablja samo druga brezplačna programska oprema ali je nanjo povezana.
OpenOffice.org je primer programa, ustvarjenega z uporabo GNU Lesser Public License. Pisarniški paket se distribuira brezplačno kot alternativa Microsoft Officeu in uporablja lastne formate datotek in razširitve. Vendar pa lahko OpenOffice.org tudi bere in odpre večino datotek Microsoft Office in lahko shrani datoteke v formate, združljive z Microsoft Office. Ta interakcija z lastniško programsko opremo je ključna za GNU Lesser General Public License. Primer programa, licenciranega pod tradicionalnim GNU GPL, bi bil Audacity. Ta brezplačni urejevalnik zvoka ne more komunicirati z nobenimi lastniškimi zvočnimi formati, kot je WMA (Windows Media Audio). S programom so združljivi samo drugi odprtokodni zvočni formati, kot so WAV, OGG in AIFF.
GNU Lesser General Public License je primer avtorske levice. Avtorska levica je v nasprotju z avtorskimi pravicami. Avtorske pravice obstajajo za zagotovitev, da nihče ne more distribuirati, kopirati ali prilagajati programa. Licence Copyleft omogočajo vsakomur, da reprogramira, distribuira ali prilagaja programsko opremo pod licenco, ne da bi morali plačati ali zaprositi za dovoljenje prvotnega ustvarjalca. Obstaja veliko licenc brezplačne programske opreme, vendar niso vse resnične licence za avtorsko levo.
Da bi veljala za avtorsko licenco, mora licenca brezplačne programske opreme izpolnjevati določene zahteve. Najpomembnejša od teh je, da ne more biti dovoljena licenca. To pomeni, da ne more dovoliti ponovne uporabe licenčne programske opreme z lastniško ali avtorsko zaščiteno programsko opremo. Primeri dovoljenih licenc vključujejo licenco MIT ali licenco PHP. Niti GNU GPL niti GNU Lesser General Public License nista dovoljeni licenci. Programske opreme, ustvarjene pod temi licencami, ni mogoče spremeniti, da bi jo vključili v programsko opremo, ki ima strožjo licenco za programsko opremo. Nekdo na primer ne more vzeti kode, uporabljene za ustvarjanje OpenOffice.org, jo spremeniti in postaviti pod tradicionalno avtorsko pravico.