Glukoamilaza je encim, ki ga lahko pridobimo iz kvasovk S. diastaticus ali gliv iz rodu Aspergillus, kot je Aspergillus niger. Encim razgradi molekule škroba v človeškem telesu v uporabno energijsko spojino glukozo. To dosežemo z odstranitvijo alfa-1 in 4-glikozidnih vezi z nereducirnega konca molekule škroba. Te molekule se pogosteje imenujejo polisaharidi in so pogosto na osnovi amilaze ali amilopektina. Namen glukoamilaze v komercialnih živilskih dejavnostih je osredotočen na varjenje piva ter proizvodnjo krušnih izdelkov in sadnih sokov.
Ker so škrobi razmeroma veliki ogljikovi hidrati, ko nanje deluje glukoamilaza, sprošča tudi maltozo in tudi glukozo. Medtem ko maltoza, C12H22O11 H2O, ni tako preprost sladkor kot glukoza, C6H12O6, in je zato telo ne razgradi tako hitro za porabo energije, je pomembna spojina v živilski industriji. Maltoza se uporablja kot hranilni dodatek v številnih vrstah živil, od peciva do kruha. Glukoamilaza se uporablja tudi v živilski industriji za proizvodnjo sladil, kot so glukozni in fruktozni sirupi.
Delovanje glukoamilaze v telesu pomaga tudi pri lajšanju številnih bolezni. Znano je, da zmanjšuje učinke sindroma razdražljivega črevesja (IBS) z izboljšanjem prebave, zdravljenjem gastrointestinalnih težav na splošno in zmanjšanjem vnetja, ki je pogosto stranski učinek avtoimunskih bolezni. Raziskave so tudi pokazale, da pomaga tudi pri dvigu krvnega sladkorja na normalno raven v telesu in pri zmanjševanju pojavnosti alergij na hrano.
Škrob je velika sestavina številnih živil, kot so zelenjava in žita, glukoamilaza pa je pomemben encim, zaradi katerega je ta sicer neprebavljiva rastlinska snov pomembna sestavina človeške prehrane. Vegetarijanci imajo raje glukoamilazo, ki je pridobljena iz gliv Aspergillus, saj je gensko nespremenjen vir, ki je tako živalski stranski produkt kot brez glutena. Komercialno pripravljene različice encima so običajno tudi pridobljene iz Aspergillus in jih je mogoče shraniti kot suh, rjav prah z rokom uporabnosti približno eno leto.
Čeprav se dodatki glukoamilaze in komercialni pripravki pogosto proizvajajo, človeško telo proizvaja tudi lastne količine spojine. Prisoten je v človeški slini in deluje na škrobna živila, kot sta krompir in riž, še preden jih pogoltnemo. To povzroči, da imajo živila z visoko vsebnostjo škroba sladek okus v ustih, saj glukoamilaza med žvečenjem hrane razgrajuje glukozo s konca ogljikovih hidratov. Če v telesu primanjkuje glukoamilaze, lahko pride do vnetja ter alergijskih in astmatičnih pojavov.