Svetla krogla je struktura v možganih, ki sodeluje pri uravnavanju prostovoljnega gibanja. Je del bazalnih ganglijev, ki med drugim uravnavajo gibe, ki se pojavljajo na podzavestni ravni. Če je globus pallidus poškodovan, lahko povzroči motnje gibanja, saj bo oslabljena njegova regulacijska funkcija. Obstajajo lahko primeri, ko je poškodba namerno inducirana, na primer pri postopku, znanem kot palidotomija, pri katerem se ustvari lezija za zmanjšanje nehotenega tresenja mišic.
To področje bazalnih ganglijev prejema podatke iz drugega področja, imenovanega striatum, ki ima dva dela, repno jedro in putamen. Ti podatki se neposredno ali posredno usmerijo v talamus. V primeru interne, enega področja globusa pallidusa, se struktura lahko napaja neposredno v talamus. Zunanjost, ki leži, kot si lahko predstavljate, na zunanji strani te strukture, dovaja informacije v notranjost, kjer se lahko posredujejo v talamus.
Ko gre za uravnavanje gibanja, ima globus pallidus predvsem zaviralno delovanje, ki uravnoteži ekscitacijsko delovanje malih možganov. Ta dva sistema sta zasnovana tako, da delujeta v harmoniji drug z drugim, da omogočata ljudem nemoteno gibanje z enakomernimi, nadzorovanimi gibi. Neravnovesja lahko povzročijo tresenje, sunke in druge težave z gibanjem, kot jih opazimo pri nekaterih ljudeh s progresivnimi nevrološkimi motnjami, za katere so značilni simptomi, kot je tresenje.
Bazalni gangliji delujejo na podzavestni ravni in ne zahtevajo zavestnega napora za delovanje. Ko se nekdo odloči za dejavnost, kot je božanje mačke, na primer, te strukture pomagajo uravnavati gibanje, da je čim bolj gladko, in se odzivajo na senzorične povratne informacije. Podobno je globus pallidus vključen v nenehno subtilno regulacijo gibanja, ki ljudem omogoča, da hodijo, se pogovarjajo in se ukvarjajo z najrazličnejšimi drugimi dejavnostmi z minimalno stopnjo motenj.
Globus pallidus je razvrščen kot subkortikalna struktura, ki leži globoko v možganih. To je mogoče opaziti pri nekaterih medicinskih slikovnih študijah možganov in tudi pri disekcijah, pri katerih se možgani odprejo, da se razkrijejo strukture znotraj. Funkcije različnih struktur je mogoče poudariti z uporabo madežev, ki se pritrdijo na različne vrste tkiva ali kemikalij, ki jih najdemo v možganih, kar ljudem omogoča jasno razlikovanje med strukturami, ki bi jih sicer težko prepoznali.