Glikogen sintaza je eden od mnogih encimov, ki jih najdemo v človeškem telesu. Encim je vrsta beljakovin, ki deluje tako, da katalizira ali pospeši različne kemične reakcije v telesu. Glikogen sintaza pomaga pretvoriti glukozo ali krvni sladkor v glikogen. Glukoza je preprost sladkor, ki ga celice telesa uporabljajo za ustvarjanje energije. Glikogen je ogljikov hidrat, ki služi kot primarna oblika za shranjevanje glukoze in se večinoma nahaja v jetrih.
Encim glikogena pretvarja glukozo s pretvorbo polimernih verig. Polimer je skupina molekul, ki so nanizane skupaj, da tvorijo dolge verige molekul. Ti polimeri so sposobni tvoriti strukture različnih velikosti. Glikogen sintaza pretvarja kratke polimerne verige molekul glukoze v veliko daljše verige molekul glikogena, ki so bolj primerne za shranjevanje v človeškem telesu.
Medtem ko je glikogen sintaza v telesu vedno prisotna, so njene koncentracije v krvnem obtoku najvišje v eni uri po zmerno naporni vadbi. Ta encim igra ključno vlogo v procesu, znanem kot glikogeneza. Glikogeneza je proces, pri katerem se posamezne molekule glukoze dodajo glikogenskim verigam, da jih celice pripravijo za shranjevanje.
Medicinske raziskave, ki vključujejo natančno delovanje glikogen sintaze, so stalen proces. Doslej so testiranja na živalih pokazala, da bi ta encim lahko imel pomembno vlogo pri uravnavanju ravni glukoze in glikogena v telesu. Proces, za katerega se domneva, da aktivira to sposobnost regulacije, se imenuje fosforilacija.
Fosforilacija vključuje dodajanje kemikalije, znane kot fosfat, organski molekuli, kot je beljakovinska molekula. To dejanje ustvarja sposobnost aktiviranja ali deaktiviranja več različnih beljakovinskih encimov. To je zelo pomembno, saj lahko ta sposobnost povzroči ali prepreči takšne bolezni, kot sta sladkorna bolezen ali rak.
Genske mutacije lahko povzročijo nenormalnosti glikogen sintaze, zlasti pomanjkljivosti, ki vključujejo ta encima. To stanje je znano kot bolezen skladiščenja glikogena tipa 0. Ta vrsta genetske mutacije lahko povzroči tako imenovano hipoglikemijo na tešče ali nezadostno raven sladkorja v krvi po daljšem časovnem obdobju brez hrane. Na žalost pri teh bolnikih obstaja tveganje za hiperglikemijo ali preveč sladkorja v krvi, potem ko zaužijejo hrano. Obstajata dve primarni različici tega stanja, pri čemer ena prizadene predvsem mišice telesa, druga različica pa vpliva na jetra.